angleščina

Sprejemanje je sposobnost procesiranja, interpretiranja in razumevanja jezikovnih informacij, ki jih učenec prejme s poslušanjem, gledanjem in branjem.

Zajema tri skupine ciljev: razumevanje ustnega izražanja (poslušanje in slušno razumevanje), razumevanje avdiovizualnega gradiva (poslušanje ob gledanju) ter bralno razumevanje. Učenec z obravnavo različnih jezikovnih informacij razvija strategije sprejemanja, kot so usmerjanje pozornosti na ključne dele besedila, prepoznavanje pomembnih avdiovizualnih signalov in uporabo nebesednih ponazoritev za lažje spremljanje in procesiranje informacij. Med obdelavo jezikovnih informacij učenec uporablja različne strategije, kot so prepoznavanje glavnih podatkov in pomembnih podrobnosti v besedilu, sklepanje o pomenu s pomočjo sobesedila, ilustracij in nebesednih ponazoritev ter postavljanje vprašanj itn., s čimer se razvije globlje, razumevanje vnosnih besedil in ustrezno odzivanje nanje.

Vnosna besedila pri poslušanju so govorjena v živo ali posneta (zvočni zapis), pri poslušanju z gledanjem avdiovizualna in pri branju pisna. Besedila so kratka, enostavna in podprta z nejezikovno in/ali vizualno podporo in so lahko v tiskani ali digitalni obliki.

V temo je vključen tudi razvoj skupnih ciljev s področja digitalne kompetentnosti, zdravja in dobrobiti ter jezika, državljanstva, kulture in umetnosti. Uresničevanje omenjenih skupnih ciljev je razloženo v didaktičnih priporočilih za temo in posamezne skupine ciljev.

Pri razvijanju sprejemanja je treba upoštevati, da to področje ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti od tvorjenja, interakcije, posredovanja, raznojezične in medkulturne zmožnosti in sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva spada med sprejemniške dejavnosti in strategije. Poslušalec sprejema in procesira govorjeno besedilo, ki ga tvori eden ali več govorcev, v interakcijskih dejavnostih pa se nanj tudi (besedno) odziva. Zahtevnost ali težavnost besedila določajo jasnost izraženih misli, logična in smiselna zgradba besedila, izraziti prehodi ( first , then , finally ipd.), ponavljanja in vzporedne strukture, besedišče in slovnična sredstva, uporaba vidnih in slušnih podpor, poleg tega pa tudi hitrost govora, jasnost izgovarjave, narečne značilnosti, šumi in motnje ipd. Pomembno je kombinirati zahtevnost vnosnega besedila, nalog in izdelkov. Če razvijamo spretnost razumevanja glavne misli (o čem pripoveduje besedilo) ali pripravimo vódeno nalogo, je lahko besedilo daljše in/ali kompleksnejše, kot če je dejavnost namenjena razumevanju podrobnosti v besedilu. Tudi branje je zelo dejaven proces, saj vključuje napovedovanje, preverjanje domnev ali napovedi in postavljanje vprašanj. K besedilu in razvijanju sposobnosti branja in bralnega razumevanja pristopamo celostno, to je s stališča celega besedila in obbesedilnih prvin (npr. slikovno gradivo, oblika besedila). Pri branju učenec kot bralec sprejema in procesira raznolika pisna besedila, da bi razbral bistvo, specifične podatke, natančno razumel vsebino ipd. V ta namen učenci razvijajo različne tehnike branja, kot so branje za splošno orientacijo, preletavanje, preskakovanje ipd. Vaje bralnega razumevanja so namenjene usposabljanju učencev, da bodo lahko nova ali neznana besedila brali z ustrezno hitrostjo in jih primerno razumeli glede na njihov namen. (1.1.4.1)

Besedila in okoliščine: Vnosna besedila so kratka in preprosta, z znano tematiko ter konkretno vsebino, govorjena so v živo ali posneta ter v standardnih različicah govorjene angleščine. Govor je deloma prilagojen (počasen in razločen), šuma in motenj je malo. Če je treba, so opremljena z nebesedno podporo, ki se postopoma zmanjšuje.

Besedilne vrste: Učenec razume pogovor med drugimi, preproste predstavitve, opisi, objave, navodila, pesmi, zgodbe, novice, otroška dramska besedila itn.

Odziv: Lahko je nebesedni ali besedni. Ta je v angleščini, izjemoma lahko tudi v učnem jeziku (npr. pri dokazovanju doseganja minimalnega standarda). Daljši besedni odziv običajno povezujemo s tvorjenjem oz. interakcijo.

Didaktična priporočila: V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju je za učence pomembno predvsem, da razvijajo in nadgrajujejo strategije poslušanja in slušnega razumevanja. Učitelj naj torej izbira primerna slušna gradiva, ki učencu omogočajo sistematičen razvoj teh zmožnosti. Vnosna besedila in gradiva (slušna in avdiovizualna) naj bodo krajša in po potrebi prilagojena. Obsežnejša, neposredno govorjena besedila, npr. zgodbe, naj učenci poslušajo in jim sledijo ob gledanju slikovnih gradiv oziroma ob bogati neverbalni podpori. Učenec sprejema in procesira različno zahtevna poslušana besedila z namenom, da zna izluščiti glavno temo slišanega besedila in razume izbrane podatke ter nekatere podrobnosti poslušanega besedila. Zahtevnost oziroma težavnost poslušanega besedila določajo:

Didaktična priporočila: Dolžina in zahtevnost poslušanih besedil: Besedila naj vsebujejo primerno besedišče ter slovnične strukture glede na starostno skupino učencev, upoštevajoč cilje za sprejemanje in sporazumevalno jezikovno zmožnost. Učitelj naj upošteva postopnost poslušanja od krajših, preprostejših besedil k daljšim, kompleksnejšim besedilom. Po potrebi naj bodo poslušana besedila prilagojena, predvsem v smislu hitrosti in razločnosti govora. Ta naj bo počasen, z jasno izgovarjavo, z upoštevanjem postopnosti od poslušanja govora, ki je brez šumov, motenj in narečnih značilnosti, do govora, ki navedeno vsebuje.

Didaktična priporočila: Logična in smiselna zgradba poslušanih besedil: Besedila naj imajo jasno strukturo z izrazitimi prehodi ( first, then, finally ipd.), ponavljanji in rabo vzporednih struktur. Učitelj pri izbiri vnosnih besedil in gradiv upošteva jasnost izraženih misli, ki učencu pomagajo pri lažjem razumevanju. Poslušanje in slušno razumevanje razvijamo s tremi koraki, in sicer z dejavnostmi pred poslušanjem, med poslušanjem ter po poslušanju. Dejavnosti pred poslušanjem so poleg priprave na vsebino, ki jo bo poslušalec sprejemal, namenjene tudi pripravi na vrsto pričakovanega procesiranja informacij, odvisno od namenov za poslušanje. Gre za dve različni strategiji, in sicer za t. i. od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor strategijo. Prva učencem pomaga uporabiti njihovo predznanje ali pričakovanja, da lažje razumejo pomen poslušanega besedila. S pomočjo uporabe te strategije se namreč osredotočajo na ključne ideje in informacije ter povezujejo posamezne elemente oziroma informacije v širšo sliko in pomen, kar jim omogoča učinkovitejše razumevanje ter interpretacijo slišanega. Strategija od spodaj navzgor gradi na posameznih delih informacij, ki jih nato pomensko poveže v celoto. Učencu pomaga, da se osredotoči na razumevanje posameznih zvokov, besed in slovničnih struktur v govorjenem besedilu. S tem gradi temelje jezikovnih elementov, kar mu omogoča, da v kombinaciji z uporabo od zgoraj navzdol strategije zapolni morebitne vrzeli v razumevanju. Le z uspešno kombinacijo uporabe obeh strategij učenec doseže razumevanje celotnega pomena besedila. Aktivno poslušanje učitelj spodbuja z različnimi dejavnostmi: npr.

Didaktična priporočila: pridobivanje zahtevanih podatkov, usmerjeni pogovor o temi besedila, razvrščanje podatkov, ugotavljanje sosledja dogodkov, zapisovanje podatkov v tabelo, izpolnjevanje obrazcev, reševanje nalog po navodilih, dopolnjevanje besedila, urejanje besedila glede na časovno zaporedje dogodkov ipd. (3.3.2.1) Predvsem je pomembno, da se dejavnosti poslušanja nenehno povezujejo z ostalimi spretnostmi in se poučujejo celovito/integrirano (npr. dramatizacija zgodbe, ki vključuje poslušanje/poslušanje z gledanjem in tvorjenje novega besedila, intervju).

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Učenec razumevanje vnosnega besedila pokaže z nebesednim odzivom (npr. izvajanje navodil) ali s kratkim odzivom v angleščini. Tipi nalog so različni npr. izbirni, povezovanje, zapis kratkih odgovorov. Če pričakujemo kompleksnejše govorne odzive ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6ihg5kv ) (npr. pogovor o vnosnem besedilu), učenec lahko uporablja tudi učni jezik.

OPISNI KRITERIJI: Pri opisnih kriterijih upoštevamo:

OPISNI KRITERIJI: razumevanje specifičnih informacij,

OPISNI KRITERIJI: razumevanje glavnih misli in poudarkov,

OPISNI KRITERIJI: razumevanje razpoloženja govorcev,

OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje zaporedja dogodkov.

Gradivo in okoliščine: Gradiva so kratka, preprosta, govor je počasen in razločen. Nejezikovna podpora oz. vizualno gradivo je jasno in v funkciji eksplicitne podpore govorjenemu besedilu (animacija, igrani prizori, slikovno gradivo, zapisane besede).

Vrste avdiovizualnega gradiva: Učitelj izbira med (animiranimi) filmi, dokumentarnimi oddajami, dialogi, vremensko napovedjo, recepti, odlomki različnih videoposnetkov ipd.

Odziv: Lahko nebesedni ali besedni. Ta je v angleščini, izjemoma lahko tudi v učnem jeziku (npr. pri povzemanju ali dokazovanju doseganja minimalnega standarda).

Didaktična priporočila: Poslušanje z gledanjem je aktiven proces, kjer učenec aktivno procesira informacije. Zato je pomembno, da pri dejavnostih, ki temeljijo na poslušanju z gledanjem, učitelj uporabi ustrezne podporne strategije (npr. zagotavljanje ustreznega konteksta). Pri poslušanju z gledanjem učenec kot aktivni poslušalec/gledalec sprejema in procesira neposredno govorjeno besedilo ali govorjeno besedilo posredovano prek zvočnega in avdiovizualnega zapisa, ki ga tvori eden ali več govorcev, z namenom razumevanja in tudi vrednotenja vsebine izvirnega govora. (4.1.2.1) Pomembno je kombinirati zahtevnost vnosnega besedila, nalog in izdelkov. Če razvijamo spretnost razumevanja glavne misli (o čem pripoveduje besedilo) ali pripravimo vódeno nalogo, je lahko besedilo daljše in/ali kompleksnejše, kot če je dejavnost namenjena razumevanju podrobnosti v besedilu. Glej tudi didaktična priporočila za razumevanje ustnega izražanja. ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7s5o2t9 )

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Učenec razumevanje vnosnega besedila pokaže z nebesednim odzivom ali s kratkim odzivom v angleščini. Tipi nalog so različni npr. izbirni, povezovanje, zapis kratkih odgovorov. Če pričakujemo kompleksnejše govorne odzive ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6ihg5kv ) (npr. pogovor o vnosnem besedilu), učenec lahko uporablja tudi učni jezik.

OPISNI KRITERIJI: Pri opisnih kriterijih upoštevamo:

OPISNI KRITERIJI: razumevanje specifičnih informacij,

OPISNI KRITERIJI: razumevanje glavnih misli in poudarkov,

OPISNI KRITERIJI: razumevanje razpoloženja govorcev,

OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje zaporedja dogodkov.

Besedila in okoliščine: Besedila so krajša neumetnostna in umetnostna, večinoma prilagojena in jasno strukturirana. Navezujejo se na tematiko obravnavano pri pouku in imajo konkretno vsebino.

Besedilne vrste: Besedila so razmeroma kratka (občasno daljša), kot so npr. anekdote, sporočila, navodila, pisma, brošure, članki, pravljice, basni, pesmi.

Odziv: Lahko je nebesedni ali besedni. Ta je (praviloma) v angleščini, izjemoma lahko tudi v učnem jeziku (npr. pri povzemanju ali dokazovanju doseganja minimalnega standarda).

Didaktična priporočila: Učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju še razvijajo tehniko branja (dekodiranje) in osnovne bralne strategije (natančno in iskalno/linearno branje, preletavanje, tj. zelo hitro branje in preskakovanje, iskanje specifičnih podatkov, primerjanje, analiziranje in preverjanje verodostojnosti podatkov (4.1.2.1), strategije sklepanja iz sobesedila in iskanja razlag neznanih besed) ter sistematično nadgrajujejo spretnost bralnega razumevanja. Predvsem v četrtem razredu naj učitelj veliko pozornosti še nameni razlikovanju med pisno in govorno podobo ciljnega jezika. Obsežnejša besedila, npr. zgodbe, učenci gledajo in jim sledijo, ko jih bere učitelj. Misli v besedilih naj bodo izražene jasno, saj učenci v konkretno logični fazi razvoja razumejo predvsem dobesedni pomen, drugačno razumevanje pa se razvija z razvojem abstraktnega mišljenja v naslednjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V tem obdobju je za učence pomembno predvsem prepoznavanje in razumevanje bistva, pri tem so lahko v pomoč tudi nebesedni ključi (slike, preglednice, oblika besedila itn.). Primer vrste besedila, ki je izdatno podprto s slikovnim gradivom, je npr. strip. Pomembno je predvideti čas za tiho branje in postopno spodbujati branje za razumevanje. Zato naj učitelj posebno pozornost nameni motivaciji za branje in razvijanju bralne kulture, saj spodbuja kritično mišljenje, ustvarjalnost in sposobnost izražanja. Pomembno je, da si vzamemo čas za branje, saj nas ne le izobražuje, temveč tudi navdihuje in pomirja.

Didaktična priporočila: Bralne strategije v učnem procesu obsegajo strategije pred branjem (aktiviranje predznanja učencev, določitev namena branja, spoznavanje zgradbe besedila, napovedovanje vsebine, vprašanja in odgovore), strategije med branjem (dopolnjevanje manjkajočih podatkov, določanje zaporedja dogajanja v besedilu, označevanje novih, še neznanih informacij označevanje in zapisovanje bistvenih informacij) in strategije po branju (odgovarjanje na lastna in učiteljeva vprašanja, iskanje in določanje bistvenih informacij in podrobnosti, povzemanje vsebine). Dejavnosti so npr. napovedovanje besedilne vrste, uporaba slikovnega gradiva, usmerjeni pogovor o temi besedila, zastavljanje vprašanj, razvrščanje ključnih povedi v pravilno zaporedje, iskanje neznanih besed, zapisovanje podatkov v tabelo, izpolnjevanje obrazcev, reševanje nalog po navodilih, dopolnjevanje besedila, urejanje besedila glede na časovno zaporedje dogodkov, ustvarjanje novega besedila – dramatizacija zgodbe, intervju ipd. Poleg tega je treba upoštevati, da so besedila tiskana ali digitalna (4.1.1.1). Branje tiskanih in digitalnih besedil se lahko precej razlikuje, vendar imata oba načina svoje prednosti in slabosti. Poleg dostopnosti besedil (v fizični obliki oz. na različnih napravah) je treba opozoriti še na:

Didaktična priporočila: Interaktivnost (tiskana besedila spodbujajo osredotočenost brez možnosti povezav do drugih vsebin, kar je značilnost digitalnih besedil).

Didaktična priporočila: Kognitivne učinke (tiskana besedila spodbujajo poglobljeno branje in boljšo prostorsko predstavo, digitalna pa npr. spodbujajo skakanje med stranmi, kar lahko zmanjša osredotočenost in sposobnost poglobljenega razumevanja).

Didaktična priporočila: Estetiko in fizično izkušnjo (tiskana besedila imajo estetsko vrednost in občutek fizične prisotnosti, digitalna besedila pa omogočajo prilagoditev nastavitev ipd.). Učitelj naj zato med poukom učencem ponudi branje tiskanih in digitalnih besedil in oboje smiselno preplete.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Razumevanje bralnih besedil učenci izkazujejo na različne načine. Lahko je to npr. pogovor o prebranem besedilu ali na druge načine, npr. izbirni tip nalog, kratki odgovori, povezovanje besednih in slikovnih prikazov, s prenašanjem podatkov v drugo obliko, poimenovanjem stvari, kratkim opisom slikovnih in grafičnih prikazov, povzemanjem misli itn. Kadar je učenčev odziv v ciljnem jeziku, se ne ocenjuje jezikovne pravilnosti (npr. pravopis, besedni vrstni red), ampak zgolj ustreznost odziva (dokaze razumevanja).

OPISNI KRITERIJI: Pri oblikovanju opisnih kriterijev upoštevamo:

OPISNI KRITERIJI: razumevanje vsebine besedila in glavnih poudarkov,

OPISNI KRITERIJI: razumevanje splošnih informacij in specifičnih podatkov,

OPISNI KRITERIJI: zmožnost sklepanja iz sobesedila.