Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Sprejemanje je sposobnost procesiranja, interpretiranja in razumevanja jezikovnih informacij, ki jih učenec prejme s poslušanjem, gledanjem in branjem.
Zajema tri skupine ciljev: razumevanje ustnega izražanja (poslušanje in slušno razumevanje), razumevanje avdiovizualnega gradiva (poslušanje z gledanjem) ter bralno razumevanje. Učenec pri tem razvija strategije sprejemanja (npr. za prepoznavanje glavnih podatkov in podrobnosti v besedilu, dejstev in mnenj, povzemanje, parafriziranje ter sklepanje o pomenu s pomočjo sobesedila, ilustracij, oblikovanosti, naslovov, nebesednih ponazoril ipd.), procesiranja in razumevanja vnosnih besedil in se nanje ustrezno odziva. Učenec prav tako razvija in nadgrajuje spretnosti in strategije, pridobljene v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Vnosna besedila pri poslušanju so govorjena v živo ali posneta (zvočni zapis), pri poslušanju z gledanjem avdiovizualna in pri branju pisna. Besedila so daljša, občasno kompleksna, po potrebi podprta z nejezikovno ali vizualno podporo in so lahko tiskana ali digitalna. Vsebinske teme so konkretne, občasno abstraktne in obravnavane pri pouku. Pri tem učitelj spremlja, preverja in ocenjuje učenčevo razumevanje različnih vnosnih besedil.
V temo je vključen tudi razvoj skupnih ciljev s področja jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, zdravja in dobrobiti ter digitalne kompetentnosti. Uresničevanje omenjenih skupnih ciljev je razloženo v didaktičnih priporočilih za temo in posamezne skupine ciljev.
Pri razvijanju sprejemanja je treba upoštevati, da to področje ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti od tvorjenja, interakcije, posredovanja, raznojezične in medkulturne zmožnosti in sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva spada med sprejemniške dejavnosti in strategije. Poslušalec sprejema in procesira govorjeno besedilo, ki ga tvori eden ali več govorcev, v interakcijskih dejavnostih pa se nanj tudi (besedno) odziva. Zahtevnost ali težavnost besedila določajo jasnost izraženih misli, logična in smiselna zgradba besedila, izraziti prehodi ( first , then , finally ipd.), ponavljanja in vzporedne strukture, besedišče in slovnična sredstva, uporaba vidnih in slušnih podpor, poleg tega pa tudi hitrost govora, jasnost izgovarjave, narečne značilnosti, šumi in motnje ipd. Pomembno je kombinirati zahtevnost vnosnega besedila, nalog in izdelkov. Če razvijamo spretnost razumevanja glavne misli (o čem pripoveduje besedilo) ali pripravimo vódeno nalogo, je lahko besedilo daljše in/ali kompleksnejše, kot če je dejavnost namenjena razumevanju podrobnosti v besedilu. Dejaven proces je tudi branje, saj vključuje napovedovanje, preverjanje domnev ali napovedi in postavljanje vprašanj. K besedilu in razvijanju sposobnosti branja in bralnega razumevanja pristopamo celostno, to je s stališča celega besedila in obbesedilnih prvin (npr. slikovno gradivo, oblika besedila). Pri branju učenec kot bralec sprejema in procesira raznolika pisna besedila, da bi razbral bistvo, specifične podatke, natančno razumel vsebino ipd. V ta namen učenci razvijajo različne tehnike branja, kot so branje za splošno orientacijo, preletavanje, preskakovanje ipd. Vaje bralnega razumevanja so namenjene usposabljanju učencev, da bodo lahko nova ali neznana besedila brali z ustrezno hitrostjo in jih primerno razumeli glede na njihov namen. (1.1.4.1)
Besedila in okoliščine: Besedila so krajša in daljša, po potrebi so delno prilagojena in jasno strukturirana ter sogovorjena v živo ali posneta. Prav tako so v standardnih različicah govorjene angleščine, s posameznimi narečnimi značilnostmi oz. značilnostmi tujih govorcev angleščine, šuma in motenj je malo. Opremljena so (če je treba) z nebesedno podporo, ki se postopoma zmanjšuje.
Besedilne vrste: Na primer pogovor med drugimi, preproste predstavitve, opisi, objave, navodila, pesmi, zgodbe, novice, poljudnoznanstvena besedila (za doseganje standardov znanja) itn.
Odziv: Lahko je nebesedni ali besedni. Ta je v angleščini, izjemoma lahko tudi v učnem jeziku (npr. pri povzemanju ali dokazovanju doseganja minimalnega standarda).
Didaktična priporočila: V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju je za učence pomembno, da poleg strategij razvoja poslušanja in slušnega razumevanja pridobljene informacije kritično vrednotijo ter tudi izrazijo svoje mnenje o slišanem. Učitelj naj primerna vnosna besedila, ki temeljijo na izvirnih govorjenih in poslušanih besedilih, črpa iz ustreznih virov (npr. tisk, svetovni splet, televizija, radio), pri čemer preverja njihovo verodostojnost. Ob tem učence tudi uri v veščini dela z viri in spodbuja njihovo kritično presojo. Učenec sprejema in procesira različno zahtevna poslušana besedila z namenom, da izlušči glavno temo, razume izbrane podatke in nekatere podrobnosti ter pridobljene informacije kritično vrednoti in izrazi svoje mnenje o slišanem.Zahtevnost oziroma težavnost poslušanega besedila določajo: Dolžina in zahtevnost besedil: Besedila naj vsebujejo primerno besedišče ter slovnične strukture, prilagojene starostni skupini učenca, upoštevajoč cilje za sprejemanje in sporazumevalno jezikovno zmožnost. Učitelj naj upošteva postopnost poslušanja od krajših, preprostejših besedil k daljšim, kompleksnejšim besedilom. Govor naj bo podprt z neverbalno oziroma vizualno rabo, hitrost pa po potrebi prilagojena. Učitelj upošteva postopnost vključevanja poslušanja govora, ki vsebuje šume, motnje in narečne značilnosti. Logična in smiselna zgradba besedil: Besedila naj imajo smiselne prehode ( first, then, finally ipd.), vključujejo ponavljanja v smislu parafraziranja in uporabo vzporednih struktur, pri čemer naj učitelj pri izbiri vnosnih besedil in gradiv upošteva jasnost izraženih misli.
Didaktična priporočila: Poslušanje in slušno razumevanje razvijamo s tremi koraki, in sicer z dejavnostmi pred poslušanjem, med poslušanjem ter po poslušanju. Dejavnosti pred poslušanjem so poleg priprave na vsebino, ki jo bo poslušalec sprejemal, namenjene tudi pripravi na vrsto pričakovanega procesiranja informacij, t. j. odvisno od namenov za poslušanje. Gre za dve različni strategiji, in sicer za t. i. od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor strategijo. Prva učencem pomaga uporabiti njihovo predznanje ali pričakovanja, da lažje razumejo pomen poslušanega besedila. S pomočjo uporabe te strategije se namreč osredotočajo na ključne ideje in informacije ter povezujejo posamezne elemente oziroma informacije v širšo sliko oziroma pomen, kar jim omogoča učinkovitejše razumevanje oziroma interpretacijo slišanega (npr. predvidevanje vsebine glede na ključne besede, slike ipd.). Strategija od spodaj navzgor gradi na posameznih delih informacije, ki jih nato pomensko poveže v celoto. Učencu pomaga, da se osredotoči na razumevanje posameznih zvokov, besed in slovničnih struktur v govorjenem besedilu ( gap–fill, dictogloss, bingo ipd.). S tem gradi temelje jezikovnih elementov, kar mu omogoča, da v kombinaciji z uporabo strategije od zgoraj navzdol zapolni morebitne vrzeli v razumevanju. Le z uspešno kombinacijo uporabe obeh strategij učenec doseže razumevanje celotnega pomena besedila. Aktivno poslušanje in poslušanje z gledanjem učitelj spodbuja z različnimi dejavnostmi, kot jepridobivanje zahtevanih podatkov. Dejavnosti so npr.
Didaktična priporočila: napoved besedilne vrste, slikovno gradivo, usmerjeni pogovor o temi besedila, razvrščanje podatkov, ugotavljanje sosledja dogodkov, ključne povedi, razporejene v nepravilnem zaporedju, zapisovanje podatkov v tabelo, izpolnjevanje obrazcev, reševanje nalog po navodilih, dopolnjevanje besedila, urejanje besedila glede na časovno zaporedje dogodkov, (3.3.2.1) Predvsem je pomembno, da se dejavnosti poslušanja in poslušanja z gledanjem nenehno povezujejo z ostalimi spretnostmi in se poučujejo celovito/integrirano (npr. dramatizacija zgodbe, ki vključuje poslušanje/poslušanje z gledanjem in tvorjenje novega besedila, intervju).
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Učenec izkazuje razumevanje ustnega izražanja tako v govornem sporazumevanju (npr. pogovor o vnosnem besedilu) kot tudi z različnimi tipi nalog, kot so npr. izbirni tip, povezovanje, zapis kratkih odgovorov. Učenec razumevanje vnosnega besedila/gradiva pokaže z nebesednim odzivom ali s kratkim odzivom v angleščini. Pri višjih taksonomskih ravneh, kjer pričakujemo kompleksnejše govorjene odzive, učenec lahko uporablja tudi učni jezik.
OPISNI KRITERIJI: Pri opisnih kriterijih upoštevamo:
OPISNI KRITERIJI: razumevanje specifičnih informacij,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje glavne misli,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje jasno izraženih dejstev in mnenj,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje stališč,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje zaporedja dogodkov,
OPISNI KRITERIJI: zmožnost sklepanja, parafraziranja, povzemanja.
Gradivo in okoliščine: Avdiovizualna gradiva so daljša in kompleksnejša, govor je večinoma razločen. Nejezikovna podpora oz. vizualno gradivo občasno podpira govorjeno besedilo ali je celo v neskladju z govorjenim besedilom.
Vrste gradiv: Učenci poslušajo in gledajo gradiva, kot so npr. grafi, tabele, rekonstrukcije dogodkov, igrani prizori, videoposnetki, (animirani) filmi, dokumentarne oddaje.
Odziv: Lahko je nebesedni ali besedni. Ta je (praviloma) v angleščini, izjemoma lahko tudi v učnem jeziku (npr. pri povzemanju ali dokazovanju doseganja minimalnih standardov).
Didaktična priporočila: Poslušanje z gledanjem je aktiven proces, kjer učenec aktivno procesira informacije. Zato je pomembno, da pri dejavnostih, ki temeljijo na poslušanju z gledanjem, učitelj uporabi ustrezne podporne strategije (npr. zagotavljanje ustreznega konteksta). Pri poslušanju z gledanjem učenec kot aktivni poslušalec/gledalec sprejema in procesira neposredno govorjeno besedilo ali govorjeno besedilo, posredovano prek zvočnega in avdiovizualnega zapisa, ki ga tvori eden ali več govorcev, z namenom razumevanja in vrednotenja vsebine izvirnega govora. (4.1.2.1)Pomembno je kombinirati zahtevnost vnosnega besedila, nalog in izdelkov. Če razvijamo spretnost razumevanja glavne misli (o čem pripoveduje besedilo) ali pripravimo vódeno nalogo, je lahko besedilo daljše in/ali kompleksnejše, kot če je dejavnost namenjena razumevanju podrobnosti v besedilu. Glej tudi didaktična priporočila za razumevanje ustnega izražanja. ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n3gavag )
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Učenec izkazuje razumevanja avdiovizualnega gradiva tako v govornem sporazumevanju (npr. pogovor o vnosnem besedilu) kot tudi z različnimi tipi nalog, kot so npr. izbirni tip, povezovanje, zapis kratkih odgovorov. Učenec razumevanje vnosnega besedila/gradiva pokaže z nebesednim odzivom ali z odzivom v angleščini. Pri višjih taksonomskih ravneh, kjer pričakujemo kompleksnejše govorjene odzive, učenec lahko uporablja tudi učni jezik (predvsem pri izkazovanju minimalnega standarda).
OPISNI KRITERIJI: Pri opisnih kriterijih upoštevamo:
OPISNI KRITERIJI: razumevanje specifičnih informacij,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje glavne misli,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje jasno izraženih dejstev in mnenj,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje stališč,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje zaporedja dogodkov,
OPISNI KRITERIJI: zmožnost sklepanja, parafraziranja, povzemanja.
Besedila in okoliščine: Učenci berejo krajša ali daljša neumetnostna in umetnostna besedila, napisana v standardnih različicah angleščine. Vsebina je obravnavana pri pouku, je konkretna, občasno tudi abstraktna.
Besedilne vrste: Neumetnostna besedila so krajša in tudi daljša ter občasno bolj kompleksna (npr. sporočilo, opis, navodilo, pismo, brošura, članek). Umetnostna besedila so večinoma krajša (npr. strip, zgodba, dramsko besedilo, odlomek iz daljšega besedila, pesem) in izjemoma lahko tudi daljša (npr. skrajšana leposlovna dela).
Odziv: Lahko je nebesedni ali besedni. Ta je (praviloma) v angleščini, izjemoma lahko tudi v učnem jeziku (npr. pri povzemanju ali dokazovanju doseganja minimalnih standardov).
Didaktična priporočila: V tem obdobju so besedila postopoma daljša in bolj kompleksna, vsekakor pa tematsko blizu učencem glede na njihovo starost in jezikovno znanje. Poleg tradicionalnih vrst besedil se učenci uvajajo v branje razpredelnic, grafov, zemljevidov ipd. tudi v povezavi z drugimi predmeti. (1.1.4.1) Ob branju preprostih književnih besedil poleg bogatenja besedišča spoznajo posebnosti drugih kultur in razumejo njihovo drugačnost. Pri branju učenec kot bralec sprejema in procesira (vrednoti, primerja, kritično analizira) pisno besedilo. (4.1.2.1) K besedilu in razvijanju sposobnosti branja in bralnega razumevanja pristopamo celostno, s stališča celega besedila in obbesedilnih prvin (npr. slikovno gradivo, oblika besedila). Učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju nadgrajujejo osnovne bralne strategije (natančno in iskalno/linearno branje, preletavanje, tj. zelo hitro branje ter preskakovanje, tj. iskanje specifičnih podatkov, strategije sklepanja iz sobesedila in iskanja razlag neznanih besed) ter sistematično nadgrajujejo spretnost bralnega razumevanja. Bralne strategije v učnem procesu obsegajo strategije pred branjem (aktiviranje predznanja učencev, določitev namena branja, spoznavanje zgradbe besedila, napovedovanje vsebine, vprašanja in odgovore), strategije med branjem (dopolnjevanje manjkajočih podatkov, določanje zaporedja dogajanja v besedilu, označevanje novih, še neznanih informacij, označevanje in zapisovanje bistvenih informacij) in strategije po branju (odgovarjanje na lastna in učiteljeva vprašanja, iskanje in določanje bistvenih informacij in podrobnosti, povzemanje vsebine).
Didaktična priporočila: Dejavnosti branja in bralnega razumevanja (pred branjem, med njim in po njem) so tesno povezane s pisanjem, govorom in drugimi zmožnostmi. Učenci bralne strategije, ki so jih razvijali v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, nadgrajujejo tudi s kritičnim branjem (prepoznavanje dejstev in stališč, prepoznavanje avtorjevega stila, ozračja in tona besedila, sposobnost oblikovanja zaključkov), interpretacijo, sklepanjem, vrednotenjem besedil ter s strategijami branja grafičnih sporočil in strategijami za razvijanje besedišča. Učenci lahko pripovedno besedilo spremenijo v dramsko, intervju v igro vlog, zgodbe lahko ilustrirajo, z jezikovnega vidika pa lahko zgodbo npr. napišejo v drugem glagolskem času ali nadomestijo besede s sopomenkami. Pomembno je predvideti čas za tiho branje med poukom. Zato naj učitelj posebno pozornost nameni motivaciji za branje in razvijanju bralne kulture, saj spodbuja kritično mišljenje, ustvarjalnost in sposobnost izražanja. Pomembno je, da si vzamemo čas za branje, saj nas ne le izobražuje, temveč tudi navdihuje in pomirja. Poleg tega je treba upoštevati, da so besedila tiskana ali digitalna. Branje tiskanih in digitalnih besedil se lahko precej razlikuje, vendar imata oba načina prednosti in slabosti. Poleg dostopnosti besedil (v fizični obliki oz. na različnih napravah) je treba opozoriti še na (4.1.1.1):
Didaktična priporočila: Interaktivnost (tiskana besedila spodbujajo osredotočenost brez možnosti povezav do drugih vsebin, kar je značilnost digitalnih besedil).
Didaktična priporočila: Kognitivne učinke (tiskana besedila spodbujajo poglobljeno branje in boljšo prostorsko predstavo, digitalna pa npr. spodbujajo skakanje med stranmi, kar lahko zmanjša osredotočenost in sposobnost poglobljenega razumevanja).
Didaktična priporočila: Estetiko in fizično izkušnjo (tiskana besedila imajo estetsko vrednost in dajejo občutek fizične prisotnosti, digitalna besedila pa omogočajo prilagoditev nastavitev ipd.). Učitelj naj zato med poukom učencem ponudi branje tiskanih in digitalnih besedil in oboje smiselno preplete.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Razumevanje bralnih besedil učenci izkazujejo na različne načine. Lahko je to pogovor o prebranem besedilu ali na druge načine, npr. izbirni tip nalog, kratki odgovori, povezovanje besednih in slikovnih prikazov, s prenašanjem podatkov v drugo obliko, poimenovanjem stvari, kratkim opisom slikovnih in grafičnih prikazov, povzemanjem misli itn. Kadar je učenčev odziv v ciljnem jeziku, se ne ocenjuje jezikovne pravilnosti (npr. pravopis, besedni vrstni red), ampak zgolj ustreznost odziva (dokaze razumevanja).
OPISNI KRITERIJI: Pri oblikovanju opisnih kriterijev upoštevamo:
OPISNI KRITERIJI: razumevanje vsebine besedila in glavnih poudarkov,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje splošnih informacij in specifičnih podatkov,
OPISNI KRITERIJI: zmožnost interpretiranja, sklepanja in vrednotenja.