Angleščina
Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Opis teme
Sprejemanje (tj. sprejem, procesiranje in razumevanje ustnih in pisnih besedil ali avdiovizualnega gradiva) zajema tri skupine ciljev: razumevanje ustnega izražanja, razumevanje avdiovizualnega gradiva in bralno razumevanje. Pri govornih besedilih gre za sprejemanje govorjenih vnosnih besedil, pri čemer je komunikacija enostranska. Pri pisnih besedilih gre za sprejem pisnih vnosnih besedil. Pri avdiovizualnem vnosu gre za sprejemanje videoposnetkov ter odlomkov filmov ali serij.
Dijak pri tem širi jezikovni repertoar (nabor besedišča in različnih jezikovnih struktur), ki zadostuje tudi v bolj zapletenih in nepredvidljivih situacijah. Razvija zavedanje o ustaljenih oziroma pričakovanih vzorcih in normah vljudnega sporazumevanja. Prepozna vrste vnosnih besedil (slušna ali bralna, govorjena v živo ali posneta in/ali posredovana preko medijev), ki so avtentična, daljša, občasno kompleksna in abstraktna, ter jih kritično presoja. Nadgrajuje razumevanje standardno sprejete izgovarjave in jezikovnih različic.
Dijak razvija tudi strategije sprejemanja (kot so iskanje podatkov, sklepanje o pomenu neznanih besed, prepoznavanje glavnih misli, dejstev, stališč idr.). Bralno razumevanje nadgrajuje z učinkovito rabo referenčnih orodij (npr. priročniki, slovarji).
Učitelj spremlja, preverja in ocenjuje dijakovo razumevanje različnih vnosnih besedil.
Po svoji presoji učitelj izbira splošne sporazumevalne vsebine, ki lahko predvsem v strokovnih gimnazijah vključujejo tudi strokovna besedila.
V temo je vključen tudi razvoj skupnih ciljev s področja jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, zdravja in dobrobiti ter digitalne kompetentnosti.
Pri razvijanju sprejemanja je treba upoštevati, da to področje ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti s tvorjenjem, interakcijo, posredovanjem, raznojezično in medkulturno zmožnostjo ter s sporazumevalnimi jezikovnimi zmožnostmi.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva dijak sprejema in procesira govorjeno besedilo, v povezavi z interakcijskimi dejavnostmi pa se nanj tudi odziva. Zahtevnost ali težavnost besedila določajo kompleksnost struktur, besedišča, prisotnost vidnih in slušnih podpor, koncepti, lahko pa tudi hitrost govora, jasnost izgovarjave, narečne značilnosti, šumi, motnje ipd. K razvijanju bralnega razumevanja pristopamo celostno, to je s stališča celotnega besedila in v povezavi z obbesedilnimi prvinami (npr. slikovno gradivo, oblika besedila). Pri tem dijaki razvijajo različne strategije branja. Vaje za razvijanje bralnega razumevanja so namenjene tudi prepoznanju diskurznih oz. besedilnih značilnosti na nadstavčni ravni (koherenca in kohezija, register, terminološka ustreznost), da bodo lahko dijaki besedila brali ustrezno hitro in jih razumeli glede na njihov namen. Poleg splošnih sporazumevalnih vsebin so pomembne tudi vsebine drugih predmetnih in strokovnih področij ter vsebine, ki se navezujejo na skupne cilje, kar podpira celostno učenje in povezuje znanje z resničnim življenjem.
Razumevanje ustnega izražanja
Učni cilji
- Razvija razumevanje ustnega izražanja in nadgrajuje strategije poslušanja besedil. (SC 3.3.2.1)
Standardi znanja
- Sledi kompleksnejšim govorjenim besedilom, tudi z manj pogostimi idiomatskimi in nekaterimi nestandardnimi rabami jezika, pri čemer razločuje pomenske odtenke;
- Izlušči bistvo in podrobnosti kompleksnih govorjenih besedil o konkretnih in abstraktnih vsebinah tudi v nepredvidljivih okoliščinah (npr. zvoki iz ozadja);
- Sledi časovnemu zaporedju, npr. v zgodbi ali anekdoti, ter daljšemu pogovoru oziroma razpravi o abstraktnih in kompleksnih temah, ne glede na poznavanje tematike; občasno mora morda preveriti podrobnosti, zlasti če ne pozna jezikovne različice govorjenega besedila;
- V govorjenem besedilu prepozna stališče govorca o raznolikih vsebinah in ga zlahka loči od navedenih dejstev.
Minimalni standardi
- Sledi vsakdanjim govorjenim besedilom o znanih in manj znanih vsebinah v standardnem jeziku, ki vključujejo tudi nekatere ustaljene idiomatske in pogovorne izraze;
- Izlušči bistvo in večino podrobnosti govorjenih besedil o konkretnih in abstraktnih vsebinah tudi v manj predvidljivih okoliščinah (npr. zvoki iz ozadja);
- Sledi časovnemu zaporedju, npr. v zgodbi ali anekdoti, ter daljšemu pogovoru in kompleksni argumentaciji, če mu je vsebina blizu;
- V govorjenem besedilu prepozna stališče govorca o aktualnih vsebinah in ga loči od navedenih dejstev.
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Pri razvijanju razumevanja ustnega izražanja lahko uporabimo različne učne metode in oblike dela, ki dijakom omogočajo postopno razvijanje te spretnosti. Strategije za razumevanje ustnega izražanja:
Didaktična priporočila: strategije za prepoznavanje glavnih točk in za preverjanje pravilnosti razumevanja s pomočjo opor v sobesedilu,
Didaktična priporočila: strategije sklepanja o sogovorčevem stališču, razpoloženju in namenih na podlagi sobesedilnih, slovničnih in besednih sporočilnih signalov,
Didaktična priporočila: strategije zapolnjevanja vrzeli v razumevanju,
Didaktična priporočila: strategije pripravljanja zapiskov ob poslušanju. Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst in načinov razvijanja teme Predavanja, govori, poročila in aktualne informativne oddaje, predstavitve, objave, telefonska in druga sporočila, razprave, debate, okrogle mize, pogovori in javne objave, intervjuji, novice, obvestila, navodila, reklame, turistični zvočni in televizijski posnetki, običaji, športni komentarji, navodila (npr. na policiji, carini, letališču), informacije po telefonu, avtomatski odzivniki, vreme, prometna obvestila, dokumentarne in pogovorne oddaje, radijske, televizijske, gledališke in multimedijske predstave, filmi ter pesmi. Nabor možnih (jezikovnih) dejavnosti za razvijanje ustnega izražanja
Didaktična priporočila: Odgovori na vprašanja z namenom osvetlitve predhodnega znanja,
Didaktična priporočila: zapisovanje ključnih informacij, glavnih misli, vprašanj, pojmov, neznanih izrazov (pisanje zapiskov),
Didaktična priporočila: ugibanje vsebine na podlagi naslova ali nekaj ključnih podatkov,
Didaktična priporočila: izbira pravega odgovora oz. pravih odgovorov z naborom,
Didaktična priporočila: izbira alternativnega tipa,
Didaktična priporočila: risanje, skiciranje po navodilih,
Didaktična priporočila: povezovanje vsebine povedanega s ključnimi povedmi, naslovi, številkami,
Didaktična priporočila: povezovanje vprašanj in odgovorov, naslova z besedilom, povedi in odstavka, delov povedi ipd.,
Didaktična priporočila: urejanje in razvrščanje besed in/ali delov povedi v poved, povedi v odstavek, odstavke v besedilo ipd.,
Didaktična priporočila: dopolnjevanje besedila s ključnimi informacijami, številkami, pojmi,
Didaktična priporočila: tvorjenje vprašanj o povedanem,
Didaktična priporočila: dopolnjevanje shem, miselnih vzorcev s ključnimi informacijami, ki povzemajo vsebino povedanega,
Didaktična priporočila: dopolnjevanje besedila s povedmi ali deli povedi,
Didaktična priporočila: povzemanje vsebine povedanega s shemo 5 W-jev ( Who, What, When, Where, Why ) ali z grafičnim prikazom vzrokov in posledic,
Didaktična priporočila: odgovori na odprta in zaprta vprašanja o vsebini slišanega besedila,
Didaktična priporočila: različne interaktivne dejavnosti (npr. sodelovanje v dejavnostih, pri katerih dijaki poslušajo in se odzivajo na navodila, vprašanja ipd.),
Didaktična priporočila: pisanje in ustvarjanje svojih verzij dogodkov glede na dano vsebino (npr. pri zgodbah),
Didaktična priporočila: pisanje in ustvarjanje svojih podnapisov, napisov pod slikami, shemami ter ilustracijami, ki so jih sami ustvarili glede na slišano besedilo,
Didaktična priporočila: poljubna kombinacija tipov nalog itd.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Načini izkazovanja znanja naj bodo taki, da spodbujajo aktivno sodelovanje dijakov in izkazujejo njihove jezikovne spretnosti. Dijak izkaže razumevanje ustnega izražanja z nebesednim ali besednim odzivom (govornim, npr. postavljanje dodatnih vprašanj, ali pisnim) s pomočjo (jezikovnih) dejavnosti, ki so navedene v razdelku Didaktična priporočila za skupino ciljev in s katerimi se je seznanil v procesu učenja. Učitelj ovrednoti razumevanje ustnega izražanja na podlagi opisnih kriterijev, ki jih natančneje opredeli glede na besedilno vrsto oz. (jezikovno) dejavnost. Razumevanje ustnega izražanja preverjamo in ocenjujemo z naslednjimi tipi nalog:
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge izbirnega tipa,
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge alternativne izbire (prav/narobe),
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge povezovanja (vprašanj in odgovorov, naslova z besedilom, povedi in odstavka, delov povedi ipd.),
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge dopolnjevanja (dokončevanje ali vstavljanje povedi, izpolnjevanje praznih mest v besedilu ipd.),
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge urejanja in razvrščanja (besed in/ali delov povedi v poved, povedi v odstavek, odstavkov v besedilo ipd.),
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge s kratkim odgovorom,
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge povzemanja,
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poljubna kombinacija tipov nalog itd.
OPISNI KRITERIJI: Pri oblikovanju opisnih kriterijev upoštevamo:
OPISNI KRITERIJI: razumevanje glavnih misli in poudarkov,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje bistva sporočila,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje splošnih informacij in specifičnih podatkov,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje zaporedja dogodkov,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje besedilne vrste,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje dejstev in stališč. Z njimi učitelj preverja, spremlja (kriteriji uspešnosti) in ocenjuje znanje (kriteriji ocenjevanja).
Razumevanje avdiovizualnega gradiva
Učni cilji
- Razvija razumevanje avdiovizualnega gradiva in ob tem nadgrajuje strategije poslušanja z gledanjem in primerjanja ter kritičnega vrednotenja vsebin. (SC 4.1.2.1)
Standardi znanja
- Razbere vsebino avdiovizualnega gradiva, v katerem se uporabljajo najpogostejši idiomatski in pogovorni izrazi, ter večino pomenskih odtenkov in implicitnih pomenov, če je gradivo v standardnem jeziku ali poznani različici;
- Razbere vsebino utemeljitev in razprav tudi v zahtevnem avdiovizualnem gradivu in jo vrednoti.
Minimalni standardi
- Razbere vsebino avdiovizualnega gradiva v standardnem jeziku ali poznani različici;
- Izlušči glavne točke iz utemeljitev in razprav v avdiovizualnem gradivu.
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Pri razvijanju razumevanja avdiovizualnega gradiva lahko uporabimo različne učne metode in oblike dela, ki dijakom omogočajo postopno razvijanje te spretnosti. Strategije za razumevanje avdiovizualnega gradiva:
Didaktična priporočila: strategije za prepoznavanje glavnih točk in za preverjanje pravilnosti razumevanja s pomočjo opor v kontekstu,
Didaktična priporočila: strategije sklepanja o sogovorčevem stališču, razpoloženju in namenih na podlagi sobesedilnih, slovničnih in besednih sporočilnih signalov,
Didaktična priporočila: strategije zapolnjevanja vrzeli v razumevanju,
Didaktična priporočila: strategije pripravljanja zapiskov ob poslušanju. Nabor možnih vrst avdiovizualnega gradiva in načinov razvijanja teme Predavanja, govori, poročila in aktualne informativne oddaje, predstavitve, objave, razprave, debate, okrogle mize, pogovori in javne objave, pesmi, intervjuji, novice, obvestila, navodila, reklame, turistični zvočni in televizijski posnetki, običaji, športni komentarji, navodila (npr. na policiji, carini, letališču), vreme, prometna obvestila, dokumentarne in pogovorne oddaje, televizijske, gledališke in multimedijske predstave in filmi. Nabor možnih (jezikovnih) dejavnosti za razvijanje razumevanja avdiovizualnega gradiva
Didaktična priporočila: Odgovori na vprašanja z namenom osvetlitve predhodnega znanja,
Didaktična priporočila: zapisovanje ključnih informacij, glavnih misli, vprašanj, pojmov, neznanih izrazov (pisanje zapiskov),
Didaktična priporočila: ugibanje vsebine na podlagi naslova ali nekaj ključnih podatkov,
Didaktična priporočila: izbira pravega odgovora oz. pravih odgovorov z naborom,
Didaktična priporočila: izbira alternativnega tipa,
Didaktična priporočila: risanje, skiciranje po navodilih,
Didaktična priporočila: povezovanje vsebine videnega in povedanega s ključnimi povedmi, naslovi, številkami,
Didaktična priporočila: povezovanje vprašanj in odgovorov, naslova z besedilom, povedi in odstavka, delov povedi ipd.,
Didaktična priporočila: urejanje in razvrščanje besed in/ali delov povedi v poved, povedi v odstavek, odstavkov v besedilo ipd.,
Didaktična priporočila: dopolnjevanje besedila s ključnimi informacijami, številkami, pojmi,
Didaktična priporočila: tvorjenje vprašanj o videnem in povedanem,
Didaktična priporočila: dopolnjevanje shem, miselnih vzorcev s ključnimi informacijami, ki povzemajo vsebino videnega in povedanega,
Didaktična priporočila: dopolnjevanje besedila s povedmi ali deli povedi,
Didaktična priporočila: povzemanje vsebine videnega in povedanega s shemo 5 W-jev ( Who, What, When, Where, Why ) ali z grafičnim prikazom vzrokov in posledic,
Didaktična priporočila: odgovori na odprta in zaprta vprašanja o vsebini videnega in povedanega,
Didaktična priporočila: poljubna kombinacija tipov nalog itd.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Načini izkazovanja znanja naj bodo taki, da spodbujajo aktivno sodelovanje dijakov in izkazujejo njihove jezikovne spretnosti. Dijak izkaže razumevanje avdiovizualnega gradiva z nebesednim ali besednim odzivom (govornim, npr. postavljanje dodatnih vprašanj, ali pisnim) s pomočjo (jezikovnih) dejavnosti, ki so navedene v razdelku Didaktična priporočila za skupino ciljev in s katerimi se je seznanil v procesu učenja. Učitelj ovrednoti razumevanje avdiovizualnega gradiva na podlagi opisnih kriterijev, ki jih natančneje opredeli glede na vrsto avdiovizualnega gradiva oz. (jezikovno) dejavnost. Razumevanje avdiovizualnega gradiva preverjamo in ocenjujemo z naslednjimi tipi nalog:
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge izbirnega tipa,
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge alternativne izbire (prav/narobe),
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge povezovanja (vprašanj in odgovorov, naslova z besedilom, povedi in odstavka, delov povedi ipd.),
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge dopolnjevanja (dokončevanje ali vstavljanje povedi, izpolnjevanje praznih mest v besedilu ipd.),
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge urejanja in razvrščanja (besed in/ali delov povedi v poved, povedi v odstavek, odstavkov v besedilo ipd.),
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge s kratkim odgovorom,
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge povzemanja,
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poljubna kombinacija tipov nalog itd.
OPISNI KRITERIJI: Pri oblikovanju opisnih kriterijev upoštevamo:
OPISNI KRITERIJI: razumevanje glavnih misli in poudarkov,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje in razumevanje bistva sporočila,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje splošnih informacij in specifičnih podatkov,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje zaporedja dogodkov,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje besedilne vrste,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje dejstev in stališč. Z njimi učitelj spremlja, preverja (kriteriji uspešnosti) in ocenjuje znanje (kriteriji ocenjevanja).
Bralno razumevanje
Učni cilji
- Ob branju različnih vrst neumetnostnih in umetnostnih besedil spoznava njihove značilnosti in zakonitosti ter razvija splošno bralno razumevanje; ob tem uporablja in nadgrajuje različne bralne strategije in strategije iskanja podatkov, (SC 1.1.4.1, 4.1.1.1, 1.1.2.1)
- Z branjem umetnostnih besedil razvija razumevanje, doživljanje, interpretacijo, analizo ter vrednotenje umetnostnih besedil. (SC 1.1.4.1)
Standardi znanja
- Razbere vsebino v zelo različnih, tudi vsebinsko zahtevnejših besedilih, ki so lahko zapletena in ponekod nejasno strukturirana, s širokim naborom besedišča in jezikovnih struktur, z najpogostejšimi idiomatskimi rabami in pogovornimi izrazi, o konkretnih in abstraktnih vsebinah;
- Prepozna zaporedje dogodkov, dojame bistvo in razbere podrobnosti, vključno z večino implicitno in eksplicitno izraženih stališč, čustev in mnenj v izvirnih besedilih ne glede na uporabljeno standardno ali poznano različico jezika (knjižni, pogovorni jezik itd.); težavna mesta lahko po potrebi večkrat prebere in si pomaga z referenčnimi viri;
- Prepozna izraženo stališče o raznolikih temah in ga loči od navedenih dejstev; razbere različna razmerja med argumenti, problemi in rešitvami, vzroki in posledicami itd.;
- Brez posebnih težav razbere vsebino umetnostnih besedil, tvorjenih v sodobnem standardnem jeziku ali poznani različici, in prepozna večino implicitnih pomenov in idej;
- Izvirno umetnostno besedilo poglobljeno interpretira, analizira in vrednoti na ravni vsebine, tem, likov, slogovnih in žanrskih posebnosti.
Minimalni standardi
- Razbere vsebino v različnih, jasno strukturiranih besedilih z dokaj širokim naborom besedišča in jezikovnih struktur, tudi z nekaj ustaljenimi idiomatskimi rabami in pogovornimi izrazi, ki so povezana z vsakdanjim življenjem in trenutnim družbenim okoljem, s konkretnimi in delno abstraktnimi vsebinami;
- Prepozna zaporedje dogodkov, dojame bistvo in razbere večino podrobnosti in eksplicitno izraženih stališč, čustev in mnenj v izvirnih besedilih, pretežno v standardni različici jezika; besedilo lahko po potrebi ponovno prebere in si pomaga z referenčnimi viri;
- Prepozna izraženo stališče o znanih temah in ga loči od navedenih dejstev; prepozna različna razmerja med argumenti, problemi in rešitvami, vzroki in posledicami itd.;
- Razbere vsebino umetnostnih besedil, tvorjenih v sodobnem standardnem jeziku ali poznani različici, v jasnem in preprostem jeziku;
- Izvirno umetnostno besedilo interpretira, analizira in vrednoti na ravni vsebine, tem in likov.
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Pri razvijanju bralnega razumevanja lahko uporabimo različne učne metode in oblike dela, ki dijakom omogočajo postopno razvijanje te spretnosti. Ob tem posebno pozornost namenimo tudi motivaciji za branje in razvijanju bralne kulture, saj spodbuja kritično mišljenje, ustvarjalnost in sposobnost izražanja. Pomembno je, da si vzamemo čas za branje, saj to ne le izobražuje, temveč tudi navdihuje in pomirja. Bralne strategije in strategije iskanja podatkov:
Didaktična priporočila: strategije iskanja, analize in sinteze splošnih in specifičnih podatkov, glavnih točk ter utemeljitev v besedilu (iskalno in natančno branje),
Didaktična priporočila: strategije za preverjanje razumevanja s pomočjo opor v sobesedilu,
Didaktična priporočila: strategije učinkovite uporabe slovarjev in različnih elektronskih in drugih referenčnih gradiv ter virov za zapolnjevanje informacijskih vrzeli,
Didaktična priporočila: strategije kritičnega vrednotenja podatkov in virov podatkov. (4.1.2.1) Dijak prepozna zakonitosti besedil glede na vrsto diskurza (argumentativna, opisovalna, razlagalna, pripovedovalna, z namenom dajanja navodil in komunikacijska besedila). Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst in načinov razvijanja teme Časopisni članki, poljudnoznanstveni in strokovni prispevki, odlomki književnih besedil, letaki, navodila, obrazci, obvestila, opisi oseb, krajev dežel itd., ocene filmov in knjig, opozorila, oznake, pisma (osebna in uradna), sporočila, plakati, povzetki, recepti, reklamna besedila, slovarska gesla in razlage, sporedi (radio, TV), stripi, šale, zapiski, zgodbe, življenjepisi itd. v tiskani ali digitalni obliki. Nabor možnih (jezikovnih) dejavnosti za razvijanje bralnega razumevanja
Didaktična priporočila: Odgovori na vprašanja z namenom osvetlitve predhodnega znanja,
Didaktična priporočila: zapisovanje ključnih informacij, glavnih misli, vprašanj, pojmov, neznanih izrazov (pisanje zapiskov),
Didaktična priporočila: ugibanje vsebine na podlagi naslova ali nekaj ključnih podatkov,
Didaktična priporočila: izbira pravega odgovora oz. pravih odgovorov z naborom,
Didaktična priporočila: izbira alternativnega tipa,
Didaktična priporočila: risanje, skiciranje po navodilih,
Didaktična priporočila: povezovanje vsebine prebranega s ključnimi povedmi, naslovi, številkami,
Didaktična priporočila: povezovanje vprašanj in odgovorov, naslova z besedilom, povedi in odstavka, delov povedi ipd.,
Didaktična priporočila: urejanje in razvrščanje besed in/ali delov povedi v poved, povedi v odstavek, odstavke v besedilo ipd.,
Didaktična priporočila: dopolnjevanje besedila s ključnimi informacijami, številkami, pojmi,
Didaktična priporočila: tvorjenje vprašanj o prebranem,
Didaktična priporočila: dopolnjevanje shem, miselnih vzorcev s ključnimi informacijami, ki povzemajo vsebino prebranega,
Didaktična priporočila: dopolnjevanje besedila s povedmi ali deli povedi,
Didaktična priporočila: povzemanje vsebine prebranega s shemo 5 W-jev ( Who, What, When, Where, Why ) ali z grafičnim prikazom vzrokov in posledic,
Didaktična priporočila: odgovori na odprta in zaprta vprašanja o vsebini prebranega,
Didaktična priporočila: ustvarjanje scenarijev za videe o vsebini prebranega,
Didaktična priporočila: različne interaktivne dejavnosti (npr. sodelovanje v dejavnostih, pri katerih dijaki poslušajo in se odzivajo na navodila, vprašanja ipd.),
Didaktična priporočila: poljubna kombinacija tipov nalog itd. Poleg tega je treba upoštevati, da so besedila tiskana ali digitalna. (4.1.1.1) Branje tiskanih in digitalnih besedil se lahko precej razlikuje, vendar imata oba načina svoje prednosti in slabosti. Poleg dostopnosti besedil (v fizični obliki oz. na različnih napravah) je treba opozoriti še na:
Didaktična priporočila: interaktivnost (tiskana besedila spodbujajo osredotočenost brez možnosti povezav do drugih vsebin, kar je značilnost digitalnih besedil);
Didaktična priporočila: kognitivne učinke (tiskana besedila spodbujajo poglobljeno branje in boljšo prostorsko predstavo, digitalna pa npr. spodbujajo skakanje med stranmi, kar lahko zmanjša osredotočenost in sposobnost poglobljenega razumevanja);
Didaktična priporočila: estetiko in fizično izkušnjo (tiskana besedila imajo estetsko vrednost in občutek fizične prisotnosti, digitalna besedila pa omogočajo prilagoditev nastavitev ipd.). Učitelj naj zato med poukom dijakom ponudi branje tiskanih in digitalnih besedil ter oboje smiselno preplete.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Načini izkazovanja znanja naj bodo taki, da spodbujajo aktivno sodelovanje dijakov in izkazujejo njihove jezikovne spretnosti. Dijak izkaže razumevanje prebranega gradiva z nebesednim ali besednim odzivom (govornim ali pisnim) s pomočjo (jezikovnih) dejavnosti, ki so navedene v razdelku Didaktična priporočila za skupino ciljev in s katerimi se je seznanil v procesu učenja. Učitelj ovrednoti bralno razumevanje na podlagi opisnih kriterijev, ki jih natančneje opredeli glede na besedilno vrsto oz. (jezikovno) dejavnost. Bralno razumevanje preverjamo in ocenjujemo z naslednjimi tipi nalog:
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge izbirnega tipa,
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge alternativne izbire (prav/narobe),
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge povezovanja (vprašanj in odgovorov, naslova z besedilom, povedi in odstavka, delov povedi ipd.),
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge dopolnjevanja (dokončevanje ali vstavljanje povedi, izpolnjevanje praznih mest v besedilu ipd.),
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge urejanja in razvrščanja (besed in/ali delov povedi v poved, povedi v odstavek, odstavkov v besedilo ipd.),
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge s kratkim odgovorom,
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge povzemanja,
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poljubna kombinacija tipov nalog itd.
OPISNI KRITERIJI: Pri oblikovanju opisnih kriterijev upoštevamo:
OPISNI KRITERIJI: razumevanje glavnih misli in poudarkov,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje in razumevanje bistva sporočila,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje splošnih informacij in specifičnih podatkov,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje zaporedja dogodkov,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje vrste besedila,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje dejstev in stališč. Z njimi učitelj spremlja, preverja (kriteriji uspešnosti) in ocenjuje znanje (kriteriji ocenjevanja).