biologija

Znanstveno raziskovanje življenja (na vseh nivojih) prispeva k razumevanju temeljnih bioloških konceptov. Razvoj znanosti in tehnologije omogoča napredne raziskave omrežja procesov in odnosov v biosferi na vseh ravneh njene organizacije, od molekul, celic, organizmov do življenjskih združb in ekosistemov. Biologija v splošno izobrazbo prispeva znanje, ki je osnova za življenje, sistemsko reševanje temeljnih problemov (npr. na področjih zdravja, prehrane, biološke varnosti, ohranjanja biodiverzitete in delovanja biosfere za obstoj civilizacije), suvereno sprejemanje odgovornih osebnih in družbenih odločitev, napredek, nadaljevanje izobraževanja in delovanje v bodočih poklicih.

Skupine ciljev te teme ne obravnavamo v celoti samostojno, posamezne cilje lahko smiselno povezujemo in realiziramo v sklopu ostalih učnih tem oziroma skupin ciljev učnega načrta. Tudi vrednotenje znanja te skupine ciljev lahko smiselno povezujemo in vrednotimo v sklopu drugih učnih tem ali skupin ciljev. Podlaga za vrednotenje znanja so standardi znanja.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Poučevanje sklopa b iologija je znanstvena veda naj temelji na spodbujanju raziskovalnega načina razmišljanja na preprostih primerih iz narave in vsakdanjega življenja, pri čemer učenci ponovijo že pridobljena znanja o naravi in procesih, ki potekajo v njej, ter jih povežejo z dejstvi znanosti, v katero uvrščamo biologijo. Želimo si, da učenci spoznajo, da omenjena tema ni samostojna celota, temveč z njeno obravnavo iščemo povezanost z ostalimi temami oz. skupinami ciljev ter osvetlimo povezanost različnih bioloških konceptov. Pri izvedbi praktičnega in terenskega dela pri pouku biologije sodeluje laborant . Pri eksperimentalnem in terenskem delu lahko učitelj načrtuje delo v skupinah. Pouk naj bo zasnovan raziskovalno , pri čemer imajo učenci možnost učenja skozi »oči« biologa. Temelji naj na praktičnem ali eksperimentalnem delu z velikim deležem samostojnega raziskovanja in razreševanja zastavljenega biološkega problema (identificiranje problema, postavljanje hipotez, načrtovanje poskusa, uporaba različnih metodologij raziskovanja v biologiji, beleženje rezultatov, povezovanje rezultatov s predvidenimi hipotezami, sklepanje in prenos znanj na splošno raven). S tem učencem dajemo možnost razvijanja radovednosti in ustvarjalnosti , hkrati pa ga navajamo na samostojnost, kreativnost, odgovornost . Z raziskovanjem učenec razvija in krepi višje kognitivne ravni učenja in razmišljanja ter razumevanje, da znanstvene ugotovitve niso dogmatične . Učitelj lahko smiselno vključuje tudi mejnike in zanimivosti iz zgodovine biološke znanosti. Priporočamo uporabo aktivnih oblik in metod učenja, pri čemer je poudarek na aktivnosti učenca .

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Učenec naj z raziskovanjem razvija biološko pismenost , ki je pomemben del naravoslovne pismenosti (npr. razlaganje pojmov; raziskovanje, interpretiranje podatkov in dokazov; razvija odnos do naravoslovnih znanosti), ter praktična dognanja z induktivnim sklepanjem poveže z že znanimi dejstvi. Učitelj naj način povezovanja teme Biologija je veda in znanost z drugimi biološkimi temami ter možnosti medpredmetnega povezovanja načrtuje že pred začetkom šolskega leta v svoji letni delovni pripravi, ter ob tem premišljeno načrtuje vključevanje in doseganje različnih skupnih ciljev (iz vseh petih področij: j ezik, državljanstvo, kultura in umetnost, trajnostni razvoj, zdravje in dobrobit, digitalna kompetentnost, podjetnost ). Tako bodo lahko učenci postopoma izgrajevali svoje znanje, razvijali razumevanje bioloških konceptov, pridobivali različne veščine ter razvijali različne skupne cilje skozi celo šolsko leto. Priporočamo tudi vpletanje elementov formativnega spremljanja, predvsem s poudarkom spremljanja lastnega napredka. Na podlagi kriterijev uspešnosti naj učitelj spodbuja samovrednotenje in vrstniško vrednotenje, s katerim učenci spremljajo svoje napredek in uspešnost učenja. Kriterije uspešnosti lahko oblikujemo skupaj z učenci.

Preverjanje predznanja: Učitelj preveri predznanje učencev s ključnimi vprašanji odprtega ali zaprtega tipa, ki jih smiselno poveže z vsebinami različnih učnih tem. Preverjanje predznanja lahko izvedemo z analizo prebranega znanstvenega članka (priporočeno je, da zapis znanstvenega članka prilagodimo razvojni stopnji učencev) ali z izvedbo konkretnega primera raziskovanja po korakih znanstvenega raziskovanja , ki si ga zastavi posamezen učenec, dvojica ali skupina učencev. Če je le mogoče pri izbiri znanstvenega članka ali primera raziskovanja, upoštevamo interese in zmožnost učencev. Pri preverjanju predznanja skupine ciljev “z nanstveno raziskovanje prispeva k razumevanju temeljnih bioloških konceptov” naj bo učitelj pozoren na poznavanje in razumevanje strokovnih pojmov (spremenljivka, neodvisna spremenljivka, odvisna spremenljivka, poskus, kontrolirani poskus, kontrolna skupina, eksperimentalna skupina) in glede na predznanje učencev načrtuje realizacijo ciljev ter po potrebi vpelje strokovne pojme, ki jih učenci ne poznajo:

Preverjanje predznanja: spremenljivka - količina, ki zavzame različne vrednosti;

Preverjanje predznanja: neodvisna spremenljivka - spremenljivka, s katero skušamo pojasniti vrednost druge spremenljivke, pri poskusni metodi lahko pomeni vzrok spremembe odvisne spremenljivke;

Preverjanje predznanja: odvisna spremenljivka - spremenljivka, katere vrednosti skušamo razložiti z drugimi; pri poskusni metodi lahko pomeni posledico;

Preverjanje predznanja: poskus - znanstveni postopek, s katerim v nadzorovanih razmerah proučujemo učinek dejavnika;

Preverjanje predznanja: kontrolirani poskus - poskus, v katerem poleg eksperimentalne skupine uporabljamo tudi kontrolno skupino;

Preverjanje predznanja: kontrolna skupina - skupina, ki ni izpostavljena preizkušanim učinkovinam, postopkom, posegom;

Preverjanje predznanja: vplive na eksperimentalno skupino se ugotavljamo s statistično primerjavo učinkov v eksperimentalni in kontrolni skupini.

Primeri pogostih napačnih predstav: » Biologija je predmet, ki ga obravnavamo v šoli ter za njeno razumevanje, pojasnjevanje procesov ali zbiranje in analiziranje zbranih podatkov ne potrebujemo znanja drugih predmetov;

Primeri pogostih napačnih predstav: biologija je zgolj opazovanje narave, predvsem živali in rastlin ter zbiranje podatkov o njih;

Primeri pogostih napačnih predstav: učenje biologije je prezahtevno, saj toliko znanja biologije ne potrebujemo v vsakdanjem življenju in nadaljnjem srednješolskem izobraževanju;

Primeri pogostih napačnih predstav: kar najdemo v različnih virih (tiskanih ali spletnih virih) ali s pomočjo umetne inteligence, je na voljo v vsakem trenutku in vsakemu, zato se ni treba obremenjevati z učenjem, iskanjem in branjem različnih virov ter avtorskimi pravicami in navajanjem virov;

Primeri pogostih napačnih predstav: znanost sodi samo v laboratorije in nima uporabne vrednosti v vsakdanjem življenju;

Primeri pogostih napačnih predstav: kar znanstveniki odkrijejo, je neizpodbiten vir resnice;

Primeri pogostih napačnih predstav: vse naravne snovi so varne, vse umetno ustvarjene so škodljive;

Primeri pogostih napačnih predstav: znanstveno raziskovanje je preprosto;

Primeri pogostih napačnih predstav: z eksperimentom vedno potrdimo hipoteze;

Primeri pogostih napačnih predstav: če z rezultati raziskave ne potrdimo svojega predvidevanja, smo se verjetno zmotili, zato je treba popraviti rezultate ali izbrati le tiste , ki so v skladu z našimi predvidevanji,

Primeri pogostih napačnih predstav: pomembno je, da pri pouku izvajamo poskuse, mikroskopiramo ali izvajamo druge dejavnosti. Zapisovanje, skiciranje, primerjanje, analiza rezultatov ipd. niso potrebne, saj “vemo, kaj smo delali”;

Primeri pogostih napačnih predstav: interpretacija rezultatov poskusa je naštevanje korakov izvedbe poskusa;

Primeri pogostih napačnih predstav: kontrolni poskus lahko izpustimo, saj vemo, kaj želimo s poskusom oz. eksperimentom dokazati;

Primeri pogostih napačnih predstav: v eksperimente lahko vključujemo vsa živa bitja, razen človeka;

Primeri pogostih napačnih predstav: pravilnost hipoteze je povezana zgolj z osebnim mnenjem posameznika. Pri odpravljanju napačnih predstav je pomembno, da se učenci seznanijo s procesom znanstvenega raziskovanja ter ločijo znanstvene teorije od neznanstvenih razlag (npr. dogem in teorij zarote). Ob primerih iz zgodovine biološke znanosti lahko učenci spoznavajo, kako so znanstveniki na podlagi svojega takratnega znanja in zmožnosti ter v sodelovanju z drugimi postavljali in preverjali svoje hipoteze. Čeprav so bile nekatere kasneje ovržene, posamezniki pa so prišli do pomembnih odkritij, ki veljajo še danes, so za razvoj biološke znanosti pomembni vsi mejniki. Razumevanje delovanja in soodvisnega povezovanja živih sistemov je eno ključnih znanj vsakega posameznika, da lahko sprejema odgovorne in trajnostne odločitve ter postopoma spreminja svoje delovanje z namenom soustvarjanja trajnostno naravnane družbe na lokalni, državni in mednarodni ravni. Učenci naj razvijajo razumevanje različnih konceptov in ob tem urijo kritično razmišljanje, kako izboljševanje različnih pripomočkov in tehnik raziskovanja (npr. mikroskopije) ter razvoj sodobne (digitalne) tehnologije in metod dela omogočata nova odkritja. Napredek sodobne biološke znanosti ima pomemben vpliv na znanje, delovanje in zdravje vsakega posameznika in razvoj družbe. Ob samostojnem načrtovanju in izvajanju raziskovanja lahko učenci razvijajo zavedanje, da so pomembne lastnosti vsakega znanstvenika radovednost, inovativnost in ustvarjalnost, ki jih spodbuja k postavljanju vedno novih raziskovalnih vprašanj ter iskanju rešitev na izzive, s katerimi se srečujejo.

Primeri pogostih napačnih predstav: Učence spodbujamo k razpravljanju o etičnih vprašanjih in vrednotah posameznika, spodbujamo razmislek o vplivu znanstvenih odkritij za varovanje ekosistemov in ohranjanje življenjske raznolikosti ter vplivu znanosti na družbo in dobrobit človeka. Skozi pouk biologije postopoma razvijajo zavedanje o pomenu vseživljenjskega učenja ter razvijajo zavedanje o spoštovanju vseh oblik življenja in sprejemanju raznolikosti. Ob tem izoblikujejo etične in moralne vrednote ter razvijajo zavedanje o spoštovanju in upoštevanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot, ki so temelj aktivnega državljanstva.

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: Učitelj spodbuja postopno razvijanje bioloških konceptov in razumevanja biologije kot znanosti in procesa znanstvenega raziskovanja z avtonomno izbiro različnih strategij, oblik in metod dela, ki omogočajo dinamično in spodbudno učno okolje. Pri poučevanju postavlja učence aktivno vlogo ter jih usmerja v proaktivno prevzemanje odgovornosti za lastno znanje, ki spodbuja razvoj notranje motivacije za učenje, radovednost, ustvarjalnost ter kritično razmišljanje. Učitelj v pouk biologije smiselno vključuje spletne vire, aplikacije, baze podatkov in druge oblike IKT. Učence spodbuja k celostnemu pristopu pri obravnavi bioloških tem, povezovanju znanja in oblikovanju argumentov. V načrtovanje pouka biologije lahko učitelj vključi:

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: izkustveno učenje na prostem (izven razreda),

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: projektno učenje,

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: kritično branje in analiziranje prilagojenih znanstvenih in poljudnoznanstvenih člankov,

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: sodelovalno učenje,

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: avtentično učenje,

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: interaktivne delavnice,

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: delo na terenu,

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: načrtovanje in izvajanje poskusov, učenje ob demonstracijskih ali miselnih poskusih,

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: problemsko učenje,

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: učenje s pomočjo modelov ali simulacij (kritično vrednotenje uporabe le-teh v učnem procesu - prednosti in pomanjkljivosti),

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: virtualni laboratorij,

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: študija primera,

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: razprave,

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: učenje z raziskovanjem,

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: učenje z medvrstniškim sodelovanjem ter vključevanjem medvrstniških povratnih informacij,

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: samorefleksija in samovrednotenje ter načrtovanje lastne učne poti,

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: obrnjeno učenje (Flipped Classroom),

Primeri priporočenih didaktičnih strategij, oblik in metode dela: igrifikacija (Gamification).

Vključevanje skupnih ciljev: Učitelj pri poučevanju pouka avtonomno izbira didaktične strategije, oblike in metode ter jih smiselno prilagaja interesom ter zmožnostim učencev. Pri načrtovanju učnega procesa smiselno načrtuje povezovanje učne teme Biologija je znanstvena veda z drugimi temami ter predvidi različne aktivne oblike učenja, ki skozi celo šolsko leto vključujejo tudi realizacijo različnih skupnih ciljev. Vključevanje skupnih ciljev naj bo načrtovano tako, da predstavlja dodano vrednost v učnem procesu ter pri ustvarjanju spodbudnega učnega okolja, v katerem učenci prevzemajo aktivno vlogo v procesu učenja in odgovornost za svoje znanje . Vključevanje ter razvijanje skupnih ciljev omogoča učencem pridobiti pogled na določeno skupno področje (npr. trajnostni razvoj) skozi prizmo biološkega znanja ter razmišljanja. V sodelovanju s šolsko knjižnico ali s postavitvijo bralnega kotička v razredu lahko spodbujamo učence k branju različnih knjig in poljudnoznanstvenih revij z vsebinami, ki so povezane z biologijo. Ob tem spodbujamo razvijanje bralnih spretnosti ter pravilno uporabo strokovne terminologije v govorjeni in pisni obliki. (1.1.2.2) Učitelj načrtuje usvajanje ključnih strokovnih terminov, ob tem pa usmerja in poudarja njihovo smiselno in logično povezovanje s procesi in funkcijo. (1.1.2.1) Pozoren je na pravilnost zapisa strokovne terminologije v primeru uporabe gradiv v tujih jezikih in avtomatsko prevedenih spletni strani ter učence opozori na podobnosti in razlike v jezikih. (1.1.3.1) Učenci analizirajo, primerjajo in kritično vrednotijo verodostojnost in zanesljivosti virov podatkov, informacij in digitalnih vsebin. (4.1.2.1) (1.1.4.1).

Vključevanje skupnih ciljev: Učence spodbujamo, da v okviru skupinskega dela razvijajo lastne sporazumevalne zmožnosti ter uporabljajo spoštljivo in nenasilno komunikacijo, ki spoštuje raznolikost in enakopravnost ter vsem omogoča enake možnosti sodelovanja. Za dobro komunikacijo je ključno, da učenci razvijajo spretnosti aktivnega poslušanja. Spodbujamo jih, da na različne načine izrazijo, kaj jih zanima, in ustvarjamo spodbudno učno okolje, ki omogoča, da posameznike opolnomočimo in spodbudimo k samozavestni komunikaciji in pogumnemu izkazovanju svojega znanja v različnih oblikah. (1.1.5.1) (3.3.2.1) (3.3.3.2) Učence spodbujamo, da sodelujejo z različnimi posamezniki, ter ob tem omogočimo, da vsak učenec prispeva h kakovostnim odnosom, kar se odraža tudi v splošnem delovnem vzdušju v razredu in šoli. Skupine učencev lahko učitelj sestavlja na različne načine, najbolj optimalne so skupine z največ tremi učenci, v katerih lahko eden od učencev prevzame vlogo vodje, hkrati pa si ostale naloge razdelijo in sodelujejo čim bolj enakomerno. (5.2.4.3) (5.3.4.1) Priporočamo, da učitelj v učni proces vključi tudi delo v parih, še posebno kadar načrtuje vrstniško vrednotenje na podlagi dogovorjenih kriterijev uspešnosti. Učitelj pri dejavnosti spodbuja aktivno sodelovanje vsakega učenca, da ohrani ciljno naravnanost pri reševanju nalog ali izzivov, sprejema odgovornost za lastno znanje in delovanje ter ob tem krepi samozaupanje in samospoštovanje. Pri sodelovanju v skupini se učenci urijo tudi v uravnavanju lastnega vedenja v raznolikih odnosih, krepijo sočutje in medvrstniško pomoč ter iščejo konstruktivne rešitve morebitnih sporov in sklepajo kompromise.

Vključevanje skupnih ciljev: (5.3.4.2) (3.3.3.1) (3.1.4.2) (3.1.5.1) (3.1.2.2) (2.1.2.1) (3.3.4.3) V okviru pouka biologije učenci postopoma razvijajo zavedanje, da je znanje biologije v povezavi z drugimi kompetencami ključno za odgovorno trajnostno delovanje v ekosistemih in ukrepanje na individualni, kolektivni in politični ravni, ter se zavedajo, da je premišljeno delovanje, ki temelji na dejstvih, del družbene odgovornosti in integritete posameznika. (2.4.3.1) (3.3.5.3) (3.1.5.1) Pri izvajanju praktičnega dela je pomembno tudi vključevanje različnih materialov iz narave, med drugim tudi živih bitij, ter delo na terenu. Pri tem je ključno, da učenci razvijajo spoštljiv odnos ter odgovornost za sprejemanje svojih odločitev, ki omogočajo varno delo z različnimi pripomočki, živimi organizmi ali njihovimi ostanki, ter razvijajo zavedanje o pomenu ohranjanja življenjskega okolja različnih živih bitij (ekosistemov) in skrb za lastno zdravje in zdravje drugih. Učitelj tudi s svojim zgledom podpira učence, da pri svojem delovanju upoštevajo etična načela pravičnosti, enakopravnosti ter sočutja, in jih spodbuja, da razvijajo odgovoren odnos do naravnih sistemov gradi na razumevanju njihove kompleksnosti in razmerij med naravnimi in družbenimi sistemi. (3.2.4.2) (2.1.2.1) (2.1.3.1) Učitelj pri načrtovanju praktičnega dela upošteva veljavno zakonodajo, predvidi morebitne predsodke, poskrbi za varno učno okolje in učence vodi, da se soočijo z lastnimi predsodki, uravnavajo svoje odzive in se urijo v odzivih v novih ali negotovih okoliščinah. (3.1.1.1) (3.1.1.2) (3.1.2.1) (3.1.2.3)

Vertikalne in horizontalne povezave: Vertikalne povezave: naravoslovje v 6. in 7. razredu (predznanje o načrtovanju in poteku raziskovanja; poznavanje organiziranosti in hierarhične povezanosti živih sistemov). Horizontalne povezave: kemija, fizika, šport, geografija – preproste raziskave z medpredmetnim povezovanjem drugih predmetnih področij; matematika, jeziki - beleženje, risanje grafov/diagramov, interpretacija rezultatov ter zapis in predstavitev ugotovitev. Po vertikali in horizontali spodbujamo postopno razvijanje kompetenc digitalne pismenosti -uporaba različnih pripomočkov v povezavi z IKT za merjenje, beleženje, vizualizacijo in analizo rezultatov poskusov/eksperimentov.

Elementi za učno diferenciacijo in individualizacijo: Učno snov lahko na različne načine prilagodimo glede na sposobnosti in interese učencev. Učno diferenciacijo in individualizacijo lahko vključujemo:

Elementi za učno diferenciacijo in individualizacijo: z izvajanjem dela v skupinah, dvojicah – medvrstniška pomoč ob sodelovanju;

Elementi za učno diferenciacijo in individualizacijo: z diferenciacijo pri navodilih za načrtovanje in izvajanje poskusov (spreminjanje zahtevnosti izvedbe poskusa z različno prilagojenimi navodili);

Elementi za učno diferenciacijo in individualizacijo: z različnimi načini spremljanja napredka posameznika, spodbud in povratnih informacij učitelja;

Elementi za učno diferenciacijo in individualizacijo: s spodbujanjem samoevalvacije in samoregulacije učenja (formativno spremljanje znanja po lastnem načrtu znanja, npr. kaj vem, razumem, znam razložiti, kaj se bom še naučil; semafor; načrtovanje svoje učne poti; oblikovanje kriterijev uspešnosti);

Elementi za učno diferenciacijo in individualizacijo: z ločevanjem zahtevnosti nalog in usmerjanjem učencev k prepoznavi lastnih zmožnosti opravljanja in reševanja nalog na različnih stopnjah zahtevnosti (npr. učitelj pripravi naloge, označene z barvami, glede na stopnjo zahtevnosti).

Didaktične strategije, oblike in metode: Učitelj načrtuje individualno delo ali delo v dvojicah oz. skupinah ter spodbuja učence, da izhajajo iz svojega predznanja ter ga z različnimi dejavnostmi utrdijo in nadgradijo.

Didaktične strategije, oblike in metode: Izkustveno učenje: Delo na terenu, z materialom iz narave v razredu ali delo v šolskem vivariju z namenom organizmov, ekosistema, soodvisnega delovanja organizmov; vključimo lahko sodelovanje z lokalno skupnostjo ali srečanje s strokovnjakom.

Didaktične strategije, oblike in metode: Delo z viri: Iskanje pomembnih odkritij skozi zgodovino ter vrednotenje njihovega pomena za obstoj in razvoj narave, živih sistemov (npr. prva izdelava mikroskopa, izum penicilina); razvrščanje pomembnih mejnikov v biološki znanosti na zgodovinskem časovnem traku; argumentiranje, razlaga, pojasnjevanje njihovega pomena; s pomočjo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ; https://fran.si/ ) Slovenskega medicinskega slovarja ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/awx4y9i ) poiščemo razlage neznanih strokovnih pojmov ob prebiranju prilagojenega znanstvenega ali poljudnoznanstvenega članka.

Didaktične strategije, oblike in metode: Praktično delo: Izdelava didaktične igre za učenje različnih ravni živih sistemov, ki vključuje slikovni material, vprašanja in predvidene odgovore, navodila za igro ter kriterije za napredovanje v igri; spodbujamo aktivno vlogo učencev, da podajo svoje lastne ideje od načrta do izvedbe.

Didaktične strategije, oblike in metode: Sodelovalno učenje: Načrtujemo » kviz vedoželjnih« (tekmovanje med učenci v postavljanju smiselnih vprašanj in odgovorov, povezanih z biologijo kot znanostjo) ali “spretnostni kviz” (npr. med skupinami učencev - eni zastavljajo problem oz. raziskovalna vprašanja, drugi poiščejo predvidevanja, načrtovanje postopka ipd.); izvedba učenja s » pro et contra «: npr. Biologija je (ne)znanstvena veda (dokazi, da sodi med znanstvene vede).

Didaktične strategije, oblike in metode: Projektno delo: Učenci napišejo esej, v katerem argumentirajo, zakaj je biologija temelj ostalim vedam in številnim področjem, ali predstavijo možnost interdisciplinarnega pristopa biologije v drugih vedah pri iskanju rešitev za ohranjanje življenjske raznolikosti, odgovorov na globalne izzive, ohranjanje zdravja, samooskrbo z različnimi viri in varovanje narave. Pri načrtovanju pouka biologije lahko to skupino ciljev povezujemo z različnimi učnimi temami ali posameznimi učnimi cilji ter pri njihovi realizaciji vključujemo medpredmetno povezovanje in različne skupne cilje.

Dodatna pojasnila za cilje in standarde: » Cilj » spoznava biologijo kot integrativno vedo in znanost, ki proučuje soodvisno delovanje živih sistemov in evolucijo« : Učitelj predstavi biologijo kot integrativno vedo, kar pomeni, da vključuje in povezuje znanja različnih področij in drugih naravoslovnih ved (Integrativen, 2014), zato je znanje in razumevanje biologije zelo kompleksno.

Dodatna pojasnila za cilje in standarde: Cilj » se seznanja s temeljnimi odkritji v zgodovini biologije in razvija zavedanje, da se biološko znanje npodlagi novih dokazov skozi čas dopolnjuje in spreminja ter je temelj za mnoga področja in iskanje rešitev izzivov za napredek sodobne družbe« : Učitelj smiselno vključuje mejnike in odkritja skozi zgodovino razvoja biološke znanosti ter vlogo znanja biologije v življenju posameznika in družbe v različne učne teme. Učenci lahko oblikujejo ali dopolnjujejo časovni trak s pomembnimi mejniki v zgodovini biologije ter razpravljajo moralna vprašanja, pri katerih ni vnaprej danih splošno sprejetih odgovorov. (1.2.2.1) Seznanjajo se s pomembnimi znanstveniki, njihovimi hipotezami ali odkritji ter vplivom le-teh na razvoj biološke znanosti. Učitelj lahko organizira delo v skupinah, v katerih učenci pripravijo plakat, povzetek ali opis, in s tem spodbudi izražanja v različnih besedilnih vrstah. V pogovoru jih spodbuja k sporazumevanju in dajanju povratnih informacij sošolcem. (1.1.1.1) Učitelj učni cilj povezuje z drugimi učnimi cilji ali skupinami ciljev ter trajnostnim razvojem. Učence spodbuja, da na konkretnih primerih, ki predstavljajo izzive z vidika trajnostnosti, presoja kratkoročne in dolgoročne vplive delovanja posameznika in družbenih skupin v družbi na lokalni, regionalni, nacionalni ter globalni ravni. (2.2.1.2) Spodbuja jih k branju literature ali vključuje intervjuje s strokovnjaki, da učenci pridobijo ključna znanja in informacije o trajnostnem razvoju in začnejo kritično presojati povezanost lastnih vrednot in vrednot družbe z vidika zagotavljanja trajnostnosti.

Dodatna pojasnila za cilje in standarde: Učence spodbuja k prepoznavanju in vrednotenju vpliva svojih odločitev in ravnanja na skupnost in okolje ter k aktivnemu spreminjanju lastnega delovanja glede na trenutne zmožnosti in družbeni položaj. (2.1.1.1) Na podlagi svojega (pred)znanja, novih znanstvenih dognanj in vrednot učenci ob postopnem razvijanju razumevanja bioloških konceptov razvijajo tudi razumevanje, presojajo in predlagajo dejavnosti, ki pomenijo podlago verjetne in želene scenarije ter razvijajo razumevanje, da so za razvoj sodobne družbe, ki jo sestavljajo kritični in aktivni državljani, potrebni znanje in povezovanje vseh področij biologije, medpredmetno povezovanje ter vključevanje različnih predstavnikov od laične do strokovne javnosti. (2.3.1.2) (1.2.5.1) Učitelj naj spodbuja analiziranje, primerjanje, kritično vrednotenje ter razumevanje podatkov in informacij v različnih tiskanih in digitalnih virih. (4.1.2.1) Ob tem učenci razvijajo razumevanje povezanosti vrednot z lastnimi odločitvami, med katerimi poudarijo trajnostne odločitve. Več informacij o kompetenci “vrednotenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin” najdete v dokumentu Okvir digitalnih kompetenc za državljane, DigComp 2.2, ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n0n2c3c ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n0n2c3c )). Pri spodbujanju sposobnosti oblikovanja vizij za prihodnost, ki vključujejo trajnostne cilje in odgovorne odločitve, naj učitelj spodbudi učence k oblikovanju lastne vizije in iskanju ustvarjalnih rešitev za izzive prihodnosti in dobrobit človeka. (5.1.5.1) (5.1.3.1) (5.2.4.2) (5.1.2.1) (5.1.2.2)

Dodatna pojasnila za cilje in standarde: Cilj » razvija razumevanje o hierarhični organiziranosti in povezanosti živih sistemov (od celice kot osnovne žive organizacijske ravni do biosfere) ter razvija zavedanje, da se na vsaki višji ravni organizacije povečujeta obseg in kompleksnost živih sistemov« : Učitelj pri načrtovanju dejavnosti predvidi tudi realizacijo skupnega cilja s področja trajnostnega razvoja, s katerim učenci razvijajo odgovoren odnos do naravnih sistemov, gradijo razumevanje o kompleksnosti in razmerjih med naravnimi in družbenimi sistemi. (2.1.3.1) Več informacij o vključevanju kompetenc za trajnostnost je zapisanih v Evropskem okviru kompetenc za trajnostnost, GreenComp ( https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pd ( https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf )f) in Kažipotu za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u6pj7h1 ). Učenci lahko primerjajo in analizirajo različne informacije o vplivih odločitev in delovanja posameznikov na žive sisteme. Ob tem razvijajo zavedanje, da ima dostop do znanja in informacij pomemben vpliv na sprejemanje odgovornih in trajnostnih odločitev, ki zmanjšajo negotovost, dvoumnost in tveganja. Z vidika povezanosti dobrobiti in doseganja blaginje človeka (v vsakdanjem in poklicnem življenju) in ohranjanja ekosistemov lahko učitelj razvija finančno pismenost ter razvoj trajnostnega mišljenja. Finančna pismenost je del podjetnostih kompetenc (več informacij o Okviru podjetnostnih kompetenc, EntreComp - https://www.zrss.si/pdf/entrecomp.pdf . Več o vključevanju kompetenc trajnostnosti: Evropski okvir kompetenc za trajnostnost, GreenComp https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf .

Dodatna pojasnila za cilje in standarde: Učitelj lahko načrtuje dejavnosti v obliki učenja na prostem (na terenu). (5.2.5.3) (5.2.5.2) (5.3.3.2)

Dodatna pojasnila za cilje in standarde: Standard » na primerih prepozna na dejstvih podprte informacije«: Učenci ločijo (objektivna) dejstva od (subjektivnih) mnenj in prepoznajo informacije, ki temeljijo na dokazih (npr. podatkih, pridobljenih z raziskavami ali opazovanji). npr. trditev "mislimo, da rastline bolje rastejo ob glasbi" je mnenje, medtem ko je trditev "študije so pokazale, da svetloba vpliva na rast rastlin" dejstvo. V okviru skupine ciljev b iologija je veda in znanost učitelj pri učencih razvija razumevanje in strokovni jezik (1.1.2.2) ter pri tem uporablja strokovne pojme: znanost, živi sistemi, hierarhične ravni organizacije življenja, celica, organizem, populacija, življenjska združba, biom, biosfera, življenjski procesi, evolucija, ekosistem, pretvarjanje energije in kroženje snovi, dedne informacije, razmnoževanje, odzivanje na spremembe.

Didaktične strategije, oblike in metode: » Učenje z raziskovanjem in izkustveno učenje: Opazovanje preprostega eksperimenta, pri katerem se ponovijo že znani elementi raziskovanja. Primeri:

Didaktične strategije, oblike in metode: Ali rastline potrebujejo sončno svetlobo za rast?« Neodvisna spremenljivka: prisotnost sončne svetlobe (ali rastlina dobi sončno svetlobo ali ne). Odvisna spremenljivka: višina rastline (merjena v centimetrih po enem tednu). Kontrolirane spremenljivke: vrsta rastline, količina vode, vrsta zemlje, velikost lonca, sobna temperatura.

Didaktične strategije, oblike in metode: Kako vadba vpliva na srčni utrip?« Neodvisna spremenljivka: Vrsta aktivnosti (počitek, lahka hoja, hitra hoja ali tek). Odvisna spremenljivka: Srčni utrip (merjen v utripih na minuto po vsakem ciklu aktivnosti). Kontrolirane spremenljivke: Starost preiskovancev, trajanje aktivnosti, čas merjenja srčnega utripa, enak kraj izvedbe. Kontrolni poskus: v istem obdobju ne počnemo nič posebnega, ne vadimo. Predpostavka: morda pa se frekvenca bitja srca spreminja že zaradi dnevno-nočnih ciklov. Kontrolni poskus 2: testiramo vpliv vadbe na srčni utrip npr. pri učencih s statusom športnika ali sorodnikih kadilcih; kontrola so enako stari nekadilci, enake spolne sestave.

Didaktične strategije, oblike in metode: Projektno delo: Načrtovanje preprostega poskusa, pri katerem bodo zajeti vsi elementi raziskovanja, izvedba poskusa in predstavitev rezultatov, argumentiranje in ugotavljanje napak, postavljanje ugotovitev; učenci lahko pripravijo vsak svoj preprost eksperiment, poskus, ga nastavijo, opazujejo, beležijo opažanja; poskus lahko povežemo z drugim predmetom (šport, kemija) - učenci iščejo korelacije s pojmi in dejstvi oz. cilji sklopa.

Didaktične strategije, oblike in metode: Vključevanje IKT: Uporaba digitalne kamere in drugih pripomočkov, povezanih z IKT, interaktivne simulacije in animacije poskusov ali ponazoritev naravnih procesov.

Dodatna pojasnila za cilje in standarde: » Cilj » razvija zmožnost zastavljanja raziskovalnih vprašanj in oblikovanja hipotez «: Pri realizaciji učnega cilja učitelj vključi kompleksne izzive trajnostnosti ter pri načrtovanju in iskanju rešitev spodbuja uporabo in povezovanje znanja in metod različnih znanstvenih disciplin ter vključevanje ustvarjalnih in inovativnih idej in rešitev. (2.3.3.1) Več o vključevanju kompetenc za trajnostnost: Evropski okvir kompetenc za trajnostnost, GreenComp ( https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf ( https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf ) ) in Kažipot za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj ( https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf ).

Dodatna pojasnila za cilje in standarde: Cilj » razvija zmožnost načrtovanja biološke raziskave in izvedbe poskusa ter pri tem uporablja ustrezne pripomočke (npr. mikroskop, lupo, različne termometre, pripomočke za merjenje in terensko raziskovanje) « : Učitelj lahko učni cilj realizira v povezavi z različnimi cilji oz. skupinami ciljev v učnem načrtu. Učenci lahko pri raziskovanju uporabljajo različne pripomočke, ki jih imajo na voljo v šoli. Pri raziskovanju lahko učenci uporabljajo fotoaparat ali digitalni mikroskop ter razmišljajo o prednostih in morebitnih pomanjkljivostih digitalne tehnologije. Pri spremljanju gibanja, selitvah in dnevno-nočne aktivnosti različnih živali (evrazijskega risa, volkov, srnjakov, ptic ipd.) znanstveniki uporabljajo telemetrične ovratnice in avtomatične kamere. Primer tako zbranih podatkov lahko prikaže učitelj (npr. s pomočjo spletnega portala MBase, https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mw4hfws ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mw4hfws )). Ob tem primeru lahko učenci razmislijo o prednostih uporabe novih tehnologij ter hkrati razmislijo, kaj se zgodi, ko ovratnica ali kamera preneha delovati, odpade in se izgubi. V tem primeru lahko učni cilj povežemo s ciljem

Dodatna pojasnila za cilje in standarde: razvija odgovoren in etičen odnos do živega in neživega ter varno uporablja raziskovalno opremo « . Učenci razpravljajo o vplivih uporabe, številu zbranih podatkov, vplivih morebitne občutljivosti in življenjske dobe digitalnih pripomočkov ter namernega ali nenamernega puščanja odpadkov različnih digitalnih tehnologij na različne ekosisteme (npr. vodovja, gozd, jamski sistem itd.). Drugi primer, o katerem lahko razpravljajo, je uporaba dronov, ki jih uporabniki občasno izgubijo v naravnem okolju, jim padejo v jezero ipd., ob tem lahko učenci razmislijo, kako ravnati, da bi to preprečili. (4.4.4.1) Učitelj lahko v razpravo vključi znanstvenike, ki podrobneje predstavijo uporabo različnih digitalnih tehnologij pri raziskovanju.

Dodatna pojasnila za cilje in standarde: Cilj » razvija odgovoren in etičen odnos do živega in neživega ter varno uporablja raziskovalno opremo «: . Pri realizaciji učnega cilja učitelj spodbuja učence, da pri svojem delovanju upoštevajo etična načela pravičnosti, enakopravnosti ter sočutja (kompetenca trajnostnega razvoja). (2.1.2.1) Hkrati pa pri učencih razvija kompetence s področja zdravja in dobrobiti, saj jih seznani z različnimi zaščitnimi ukrepi za ohranjanje zdravja, in varnem in odgovornem ravnanju ter načini ohranjanje svojega zdravja in zdravja drugih pri raziskovalnem delu. (3.2.4.1) (3.2.4.2)

Dodatna pojasnila za cilje in standarde: Cilj » se uri v prikazovanju, urejanju, analiziranju, interpretiranju kvalitativnih in kvantitativnih podatkov in opažanj «: . Učitelj načrtuje realizacijo cilja z vključevanjem IKT, pri čemer lahko učenci razvijajo svoje digitalne kompetence z uporabo računalnika, tabličnega računalnika ali pametnega telefona in drugih pripomočkov za merjenje, beleženje, zbiranje, obdelavo, prikaz (npr. v obliki preglednic, grafov, diagramov), analiziranje in primerjanje podatkov. Učitelj spodbuja učence k branju različnih virov in gradiv ter jih usmerja, da pri interpretaciji podatkov in kasneje v razpravi, kritično vrednotijo verodostojnost in zanesljivost podatkov, informacij in digitalnih virov. (4.1.2.1) (1.1.4.1) Opis digitalne kompetence o vrednotenju podatkov, informacij in digitalnih vsebin za državljane, DigComp 2.2 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n0n2c3c #page=11.

Dodatna pojasnila za cilje in standarde: Cilj » se uri v predstavitvi ugotovitev biološke raziskave in kritičnem vrednotenju izvedbe biološke raziskave ter predlaga izboljšave «: . Učenci pripravijo poročilo, plakat, povzetek ali opis; s tem spodbudimo izražanja v različnih besedilnih vrstah. V predstavitvi jih spodbujamo k sporazumevanju, kritičnemu vrednotenju in dajanju povratnih informacij sošolcem. (1.1.1.1)

Dodatna pojasnila za cilje in standarde: Cilj » razlikuje med domnevami, dejstvi in sklepi ter ugotavlja, ali trditve temeljijo na znanstveno pridobljenih podatkih «: . Učitelj za realizacijo cilja pripravi različna gradiva (tiskane ali digitalne vire), ki jih učenci samostojno preberejo, ter preveri razumevanje besedil. Smiselno je, da učitelj izbere tudi gradiva, ki vključujejo različne prikaze podatkov v obliki preglednic, grafov ali diagramov, da učenci na podlagi analiziranja, primerjanja in kritičnega vrednotenja verodostojnosti in zanesljivosti prikazanih podatkov in informacij razvijajo razumevanje, kaj so znanstveno pridobljeni podatki. Učenci uporabljajo znanje, ki so ga usvojili pri pouku biologije in tudi drugih predmetov, ter razvijajo zavedanje, da je znanje vrednota, ki omogoča povezovanje različnih področij, bolj poglobljeno analiziranje in kritično vrednotenje ter nenazadnje tudi aktivno državljansko držo pri soočanju z različnimi izzivi. Pri pripravi gradiv učitelj vključi bralna gradiva, ki učence spodbujajo h kritični presoji informacij, pogledov in potreb z vidika trajnostnega razvoja. Pri učencih spodbudi razmislek o upoštevanju različnih pogledov na trajnostnost z vidika naravnega okolja, živih bitij in družbe, ki so pogojeni z osebnim, socialnim in kulturnim ozadjem. (1.1.4.1) (1.2.5.1) (2.2.2.1) Učitelj pri učencih razvija razumevanje in strokovni jezik (1.1.2.2) ter pri tem uporablja strokovne pojme: raziskava, raziskovalno vprašanje, hipoteza, spremenljivke, podatki, rezultati, etika, varnost, vzorec, kontrolni poskus, kontrolna skupina, eksperimentalna skupina. Vključevanje kompetenc podjetnosti in drugih kompetenc iz okvira skupnih ciljev v raziskovalne dejavnosti

Ali projektno delo: Pri načrtovanju vključevanja korakov znanstvenega raziskovanja v obravnavo različnih učnih tem se odpirajo priložnosti za razvijanje različnih kompetenc iz skupin skupnih ciljev. Smiselno je, da učitelj razmisli kako lahko učenci poleg drugih kompetenc postopoma razvijajo kompetence podjetnosti. Pri razvijanju podjetnosti je ključno, da učitelj ne ponudi vnaprej pripravljenih rešitev, ampak učence izzove k ustvarjalnemu načinu uporabe znanja in izkušenj za oblikovanje lastnih rešitev. Učitelj lahko postopoma razvija vse kompetence podjetnosti; v nadaljevanju jih je izpostavljenih le nekaj (več informacij je zapisanih v Okviru podjetnostih kompetenc EntreComp - https://www.zrss.si/pdf/entrecomp.pdf ). Pomembno je, da učitelj pri poučevanju biologije ustvari varno, odprto in spodbudno učno okolje, v katerem ima vsak učenec možnost svobodnega izražanja želja, udejanjanja ustvarjalnih idej, pridobivanja novih izkušenj pri reševanju in upoštevanju izzivov pri sprejemanju nadaljnjih odločitev. Učitelj usmerja učence, da prepoznajo svoje želje, močna in šibka področja ter razvijejo samozavest, (samo)zaupanje in (samo)spoštovanje, da lahko vsak posameznik pozitivno vpliva na ljudi in situacije. Učenci si po potrebi poiščejo ustrezno pomoč posameznika (npr. vrstnika, učitelja, strokovnjaka) ali strokovne skupnosti. Pozitivno naravnani učenci bodo pri reševanju skupnih nalog bolj osredotočeni na proces reševanja izziva, vztrajnejši pri opravljanju kompleksnejših nalog ter notranje motivirani za delo, sodelovanje, spodbujanje in motiviranje drugih članov tima.

Ali projektno delo: Za vrednotenje rešitev učenci oblikujejo kriterije po načelu ustvarjanja dobrobiti za druge, kar jih usmerja pri izbiri smiselnih in izvedljivih rešitev. Pri delu v skupini in razpravi učenci razvijajo spretnosti za učinkovito komunikacijo, pogajanje in vodenje, ki so potrebne za doseganje rezultatov. Učitelj spodbuja učence, da vsak sodeluje pri iskanju rešitev izzivov, pri čemer prevzemajo individualno in skupinsko odgovornost. Razvijajo razumevanje, da lahko zmanjšajo negotovost, dvoumnost in tveganja, če primerjajo sprejemanje odločitev in analizirajo različne informacije. Ob zaključku učenci presojajo uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in ob tem razvijajo zavedanje, da se na tej točki odpirajo priložnosti za nadaljnje učenje. Več informacij o Okviru podjetnostnih kompetenc EntreComp https://www.zrss.si/pdf/entrecomp.pdf ). (5.1.2.1) (5.3.5.1) (5.2.1.1) (5.2.2.1) (5.2.2.2) (5.2.4.1) (5.1.4.1) (5.2.4.3) (5.3.3.2) (5.3.5.2) (5.3.1.1) (1.3.4.2) (3.1.2.2) (5.2.4.2) (2.1.2.1)