Biologija

Biologija je temeljna veda o življenju. Znanstveno raziskovanje evolucije in delovanja biosfere prispeva k napredku razumevanja temeljnih bioloških konceptov. Razvoj znanosti in tehnologije omogoča uporabo naprednih metodologij za raziskovanje delovanja kompleksnega biotskega omrežja soodvisnih procesov in interakcij v biosferi, ki povezuje vse ravni njene organizacije (od povezanega delovanja omrežij procesov in interakcij biomolekul, makromolekularnih kompleksov in organelov na ravni celice, povezanosti delovanja celic v omrežju na višjih ravneh hierarhične organizacije organizma, populacij v biocenozi do povezanega delovanja biocenoz v biomih in biosferi). Biologija v splošno izobrazbo prispeva znanje, ki je osnova za življenje, sistemsko reševanje temeljnih problemov (npr. na področju zdravja, prehrane, biološke varnosti, ohranjanja biodiverzitete in delovanja biosfere za obstoj civilizacije), suvereno sprejemanje odgovornih osebnih in družbenih odločitev, napredek, nadaljevanje izobraževanja in delovanje v bodočih poklicih.

Skupine ciljev znanstveno raziskovanje prispeva k razumevanju temeljnih bioloških konceptov ne obravnavamo v celoti samostojno, ampak cilje smiselno vključujemo v druge teme učnega načrta. Raziskovanje zajema najmanj dvajset odstotkov skupnega obsega ur obveznega in maturitetnega programa v gimnazijskem programu biologije. Pri laboratorijskih in terenskih vajah se dijaki delijo v skupine. Pri pripravi in izvajanju bioloških raziskav v obliki laboratorijskega in terenskega dela sodeluje laborant. Vsaj del raziskovalnega dela naj bo izveden kot terensko delo. (3.2.1.4)

Učenje z raziskovanjem: Dijaki ob reševanju problemov, razvijajo spretnosti/veščine znanstvenoraziskovalnega dela s poudarkom na eksperimentalnih spretnostih/veščinah. Pri tem postavljajo raziskovalna vprašanja in hipoteze; načrtujejo eksperimente in postopke; opredelijo vzorce, opremo in ostale vire; opredelijo odvisne in neodvisne spremenljivke in njihove vrednosti, izvajajo eksperimente; opazujejo, zbirajo, merijo oz. zajemajo podatke; skrbijo za varnost; podatke analizirajo in pridobijo rezultate, na podlagi katerih oblikujejo zaključke; kritično vrednotijo veljavnost in smiselnost rezultatov; ocenijo napake in omejitve raziskav ter predlagajo izboljšave, izdelajo poročila, v katerih predstavijo ugotovitve lastnega eksperimentalnega dela. (1.1.1.1) Pri izvajanju laboratorijskih del naj bodo dijaki čim bolj samostojni in – kadar je mogoče – tudi sami predlagajo pripravo raziskave. Pri tem na ustvarjalen način uporabljajo znanje in izkušnje za ustvarjanje boljših rešitev pri reševanju izzivov in tako razvijajo kompetenco podjetnosti. (5.1.5.1) S sodelovanjem v skupinah razvijajo spretnosti timskega dela. (3.3.2.1) Ob tem prepoznajo in vrednotijo vpliv svojih odločitev in ravnanj na skupnost in okolje. (5.1.2.1) Pri izvajanju laboratorijskih del naj učitelj pri dijakih razvija tudi različne digitalne kompetence, tako da pri pripravi na raziskovalno delo ali pri pisanju poročila išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih ter izboljšuje osebne strategije iskanja. Prav tako lahko deli podatke, informacije in digitalne vsebine z drugimi z uporabo ustreznih digitalnih tehnologij.

Učenje z raziskovanjem: Deluje v vlogi posrednika in se seznanja s praksami navajanja virov in avtorstva ter upošteva pravice intelektualne lastnine. Učitelj je pri izbiri laboratorijskih vaj avtonomen in jih izbere glede na znanje in zanimanja dijakov ter prostorske možnosti in opremo. Večkrat naj uporablja tudi tehnike mikroskopiranja. Dijaki naj, če je le mogoče, sami pripravljajo mikroskopske preparate (sveži preparati z barvanjem ali brez barvanja, infuzumi). Predvsem pri obravnavi tkiv in organov lahko uporabljajo tudi trajne preparate.

2. VERTIKALNE IN HORIZONTALNE POVEZAVE: Dijaki nadgrajujejo pridobljeno znanje, spretnosti in veščine, ki so jih razvili pri raziskovanju v osnovni šoli. Kot temeljni koncept se raziskovanje razvija skozi vsa leta osnovnošolskega šolanja pri pouku naravoslovja in biologije. Horizontalno se tema povezuje z drugimi naravoslovnimi predmeti (fiziko in kemijo).

Primeri gradiv:: » Biologija; izzivi vrednotenja znanja v gimnazijski praksi (Minka Vičar idr.)

Primeri gradiv:: Biologija; posodobitve pouka v gimnazijski praksi (Minka Vičar idr.)

Primeri gradiv:: Okolijska vzgoja; posodobitve pouka v gimnazijski praksi (Barica Marentič Požarnik idr.)

Dodatna pojasnila za cilje in standarde:: » standard »na primeru razloži združevanje enot nižje ravni organizacije v višjo in na podlagi interakcij med enotami pojasni na novo nastalo lastnost višje organizacijske ravni«: nove lastnosti, ki so značilne za višje ravni (npr. poganjanje krvi po krvožilnem sistemu) izvirajo iz interakcij med nižjimi enotami (npr. električna povezanost mišičnih celic v srcu, vse skupaj usklajujejo ritmovniki); nižja/višja organizacijska raven – celica / večcelični organizem, celica/tkivo, organizem/biocenoza;

Dodatna pojasnila za cilje in standarde:: standard »pojasni soodvisne interakcije med ravnmi organizacije«: npr. kako so celice odvisne od biosfere in kako je biosfera odvisna od celice – celice z metabolnimi produkti spreminjajo biosfero; ta cilj se razvija skozi vsa leta učenja biologije;

Dodatna pojasnila za cilje in standarde:: cilj »razvija zmožnosti povezovanja bioloških konceptov, sistemskega mišljenja pri iskanju rešitev za probleme (npr. s področja ekologije, zdravja, prehrane, poseganja v žive sisteme, ohranjanja biodiverzitete), pri odločanju in odgovornem ravnanju«: cilj se razvija skozi vsa leta učenja biologije.

Dodatna pojasnila za cilje in standarde:: » cilj »spoznava in uporablja raziskovalne postopke v biologiji, se uri v načrtovanju in izvajanju preproste raziskave« : spoznavanje in uporaba preprostih raziskovalnih postopkov ter načrtovanje in izvajanje raziskave začne ob preprostih primerih, ki jih nato postopoma nadgrajuje;

Dodatna pojasnila za cilje in standarde:: cilj »poišče informacije iz različnih virov in kritično vrednoti njihovo zanesljivost oz. verodostojnost« : družbena omrežja, javna občila, blogi – primerja pristranskost objav zaradi financiranja oz. interesov raziskav naročnika z neodvisnim raziskovanjem; na posameznih primerih že najdene informacije kritično ovrednoti njihovo zanesljivost in verodostojnost; (2.2.2.1)

Dodatna pojasnila za cilje in standarde:: cilj »se uri v zastavljanju raziskovalnega vprašanja in oblikovanju preverljivih hipotez« : poskus naj bo načrtovan na podlagi ustreznega vprašanja (oziroma hipoteze) in naj vključuje ustrezno kontrolo; zasnovan naj bo tako, da so viri napak čim manjši, rezultati pa ponovljivi; učitelj naj izbere dobro preizkušene poskuse, ki so v skladu s cilji in koncepti učnega načrta;

Dodatna pojasnila za cilje in standarde:: cilj »razlikuje med različnimi tipi bioloških podatkov« : biološki podatki se delijo na genetske in fenotipske – genetske obravnava bioinformatika; fenotip lahko merimo (zvezno, števno) ali opisujemo (kvalitativno); med fenotipske spadajo tudi biokemijski podatki;

Dodatna pojasnila za cilje in standarde:: cilj »varno uporablja izbrane metodologije, pripomočke in materiale« : npr. mikroskope, lupe, različne termometre in druge pripomočke za merjenje;

Dodatna pojasnila za cilje in standarde:: cilj »uporablja digitalna orodja in tehnologije za sodelovalne procese ter skupno graditev in soustvarjanje podatkov, virov in znanja« : dijaki razvijajo kompetenco sodelovanja z uporabo digitalnih vsebin. V učne procese naj učitelj vključi tudi deljenje in ustvarjanje skupnih dokumentov, v katerih dijaki predstavijo svoje rezultate ali raziskave pri obravnavi določene teme. Uporabljajo lahko različne platforme za deljenje, npr. Google drive, Padlet; (4.2.4.1)

Dodatna pojasnila za cilje in standarde:: cilj »kritično ovrednoti, kdaj ugotovitve raziskave lahko posploši« : npr. glede na izbor in velikost vzorcev, števila ponovitev poskusa oz. opazovanja odkrivajo možne vire napak;

Dodatna pojasnila za cilje in standarde:: cilj »v slovenskem oziroma maternem strokovnem jeziku predstavi rezultate« : dijaki naj rezultate različnih laboratorijskih vaj predstavljajo v različnih oblikah (grafikoni, tabele, sheme);

Dodatna pojasnila za cilje in standarde:: cilj »z uporabo biološkega znanja aktivno sodeluje v razpravah o družbenih problemih in izzivih« : npr. problemih v zvezi s trajnostnim razvojem, varstvom narave in okolja, možnostih za uporabo in zlorabo gentskih informacij o posameznikih ter prednostih in slabostih genskega inženirstva;

Dodatna pojasnila za cilje in standarde:: cilj »z enostavnimi modeli pojasnjuje dinamične procese in povezave v živih sistemih in kritično presodi njihove omejitve« : na podlagi razlike med modelom za prikaz delovanja obravnavanega biotskega mehanizma in realnim stanjem v živem sistemu.