biologija

Izkustveno učenje: Delo na terenu, z materialom iz narave v razredu ali delo v šolskem vivariju z namenom proučevanja organizmov, ekosistema, soodvisnega delovanja organizmov; vključimo lahko sodelovanje z lokalno skupnostjo ali srečanje s strokovnjakom.

Delo z viri: Iskanje pomembnih odkritij skozi zgodovino ter vrednotenje njihovega pomena za obstoj in razvoj narave, živih sistemov (npr. prva izdelava mikroskopa, izum penicilina); razvrščanje pomembnih mejnikov v biološki znanosti na zgodovinskem časovnem traku; argumentiranje, razlaga, pojasnjevanje njihovega pomena; s pomočjo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ; https://fran.si/), Slovenskega medicinskega slovarja (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/awx4y9i) poiščemo razlage neznanih strokovnih pojmov ob prebiranju prilagojenega znanstvenega ali poljudnoznanstvenega članka.

Praktično delo: Izdelava didaktične igre za učenje različnih ravni živih sistemov, ki vključuje slikovni material, vprašanja in predvidene odgovore, navodila za igro ter kriterije za napredovanje v igri; spodbujamo aktivno vlogo udeležencev, da podajo svoje lastne ideje od načrta do izvedbe.

Sodelovalno učenje: Načrtujemo »kviz vedoželjnih« (tekmovanje med udeleženci v postavljanju smiselnih vprašanj in odgovorov, povezanih z biologijo kot znanostjo) ali »spretnostni kviz« (npr. med skupinami udeležencev - eni zastavljajo problem oz. raziskovalna vprašanja, drugi poiščejo predvidevanja, načrtovanje postopka ipd.); izvedba učenja s »pro et contra«: npr. Biologija je (ne)znanstvena veda (dokazi, da sodi med znanstvene vede).

Projektno delo: Udeleženci napišejo esej, v katerem argumentirajo, zakaj je biologija temelj ostalim vedam in številnim področjem, ali predstavijo možnost interdisciplinarnega pristopa biologije v drugih vedah pri iskanju rešitev za ohranjanje življenjske raznolikosti, odgovorov na globalne izzive, ohranjanje zdravja, samooskrbo z različnimi viri in varovanje narave.

Cilj »spoznava biologijo kot integrativno vedo in znanost, ki proučuje soodvisno delovanje živih sistemov in evolucijo«: Učitelj predstavi biologijo kot integrativno vedo, kar pomeni, da vključuje in povezuje znanja različnih področij in drugih naravoslovnih ved (Integrativen, 2014), zato je znanje in razumevanje biologije zelo kompleksno.

Cilj »se seznanja s temeljnimi odkritji v zgodovini biologije in razvija zavedanje, da se biološko znanje na podlagi novih dokazov skozi čas dopolnjuje in spreminja ter je temelj za mnoga področja in iskanje rešitev izzivov za napredek sodobne družbe«: Učitelj smiselno vključuje mejnike in odkritja skozi zgodovino razvoja biološke znanosti ter vlogo znanja biologije v življenju posameznika in družbe v različne učne teme.

Cilj »razvija razumevanje o hierarhični organiziranosti in povezanosti živih sistemov (od celice kot osnovne žive organizacijske ravni do biosfere): Učitelj pri načrtovanju dejavnosti predvidi tudi realizacijo skupnega cilja s področja trajnostnega razvoja, s katerim udeleženci razvijajo odgovoren odnos do naravnih sistemov, gradijo razumevanje o kompleksnosti in razmerjih med naravnimi in družbenimi sistemi. 2.1.3.1 Več informacij o vključevanju kompetenc za trajnostnost je zapisanih v Evropskem okviru kompetenc za trajnostnost, GreenComp (https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf) in Kažipotu za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u6pj7h1).

Standard »na primerih prepozna na dejstvih podprte informacije«: Udeleženci ločijo (objektivna) dejstva od (subjektivnih) mnenj in prepoznajo informacije, ki temeljijo na dokazih (npr. podatkih, pridobljenih z raziskavami ali opazovanji), npr. trditev "mislimo, da rastline bolje rastejo ob glasbi" je mnenje, medtem ko je trditev "študije so pokazale, da svetloba vpliva na rast rastlin" dejstvo.

Učenje z raziskovanjem in izkustveno učenje: Opazovanje preprostega eksperimenta, pri katerem se ponovijo že znani elementi raziskovanja.

Projektno delo: Načrtovanje preprostega poskusa, pri katerem bodo zajeti vsi elementi raziskovanja, izvedba poskusa in predstavitev rezultatov, argumentiranje in ugotavljanje napak, postavljanje ugotovitev, udeleženci lahko pripravijo vsak svoj preprost eksperiment, poskus, ga nastavijo, opazujejo, beležijo opažanja; poskus lahko povežemo z drugim predmetom (šport, kemija) - udeleženci iščejo korelacije s pojmi in dejstvi oz. cilji sklopa.

Vključevanje IKT: Uporaba digitalne kamere in drugih pripomočkov, povezanih z IKT, interaktivne simulacije in animacije poskusov ali ponazoritev naravnih procesov.

Cilj »razvija zmožnost zastavljanja raziskovalnih vprašanj in oblikovanja hipotez«: Pri realizaciji učnega cilja učitelj vključi kompleksne izzive trajnostnosti ter pri načrtovanju in iskanju rešitev spodbuja uporabo in povezovanje znanja in metod različnih znanstvenih disciplin ter vključevanje ustvarjalnih in inovativnih idej in rešitev. 2.3.3.1 Več o vključevanju kompetenc za trajnostnost: Evropski okvir kompetenc za trajnostnost, GreenComp (https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf ) in Kažipot za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf).

Cilj »razvija zmožnost načrtovanja biološke raziskave in izvedbe poskusa ter pri tem uporablja ustrezne pripomočke (npr. mikroskop, lupo, različne termometre, pripomočke za merjenje in terensko raziskovanje)«: Učitelj lahko učni cilj realizira v povezavi z različnimi cilji oz. skupinami ciljev v učnem načrtu. Udeleženci lahko pri raziskovanju uporabljajo različne pripomočke, ki jih imajo na voljo v šoli.

Cilj »razvija odgovoren in etičen odnos do živega in neživega ter varno uporablja raziskovalno opremo«: Pri realizaciji učnega cilja učitelj spodbuja udeležence, da pri svojem delovanju upoštevajo etična načela pravičnosti, enakopravnosti ter sočutja (kompetenca trajnostnega razvoja). 2.1.2.1 Hkrati pa pri udeležencih razvija kompetence s področja zdravja in dobrobiti, saj jih seznani z različnimi zaščitnimi ukrepi za ohranjanje zdravja in o varnem in odgovornem ravnanju ter načinih ohranjanja svojega zdravja in zdravja drugih pri raziskovalnem delu. 3.2.4.1 3.2.4.2

Cilj »razlikuje med domnevami, dejstvi in sklepi ter ugotavlja, ali trditve temeljijo na znanstveno pridobljenih podatkih«:: Učitelj za realizacijo cilja pripravi različna gradiva (tiskane ali digitalne vire), ki jih udeleženci samostojno preberejo, ter preveri razumevanje besedil. Smiselno je, da učitelj izbere tudi gradiva, ki vključujejo različne prikaze podatkov v obliki preglednic, grafov ali diagramov, da udeleženci na podlagi analiziranja, primerjanja in kritičnega vrednotenja verodostojnosti in zanesljivosti prikazanih podatkov in informacij razvijajo razumevanje, kaj so znanstveno pridobljeni podatki. Udeleženci uporabljajo znanje, ki so ga usvojili pri pouku biologije in tudi drugih predmetov, ter razvijajo zavedanje, da je znanje vrednota, ki omogoča povezovanje različnih področij, bolj poglobljeno analiziranje in kritično vrednotenje ter nenazadnje tudi aktivno državljansko držo pri soočanju z različnimi izzivi. Pri pripravi gradiv učitelj vključi bralna gradiva, ki udeležence spodbujajo h kritični presoji informacij, pogledov in potreb z vidika trajnostnega razvoja. Pri udeležencih spodbudi razmislek o upoštevanju različnih pogledov na trajnostnost z vidika naravnega okolja, živih bitij in družbe, ki so pogojeni z osebnim, socialnim in kulturnim ozadjem. 1.1.4.1 1.2.5.1 2.2.2.1

Spremenljivka - količina, ki zavzame različne vrednosti;

Neodvisna spremenljivka - spremenljivka, s katero skušamo pojasniti vrednost druge spremenljivke, pri poskusni metodi lahko pomeni vzrok spremembe odvisne spremenljivke;

Odvisna spremenljivka - spremenljivka, katere vrednosti skušamo razložiti z drugimi; pri poskusni metodi lahko pomeni posledico;

Poskus - znanstveni postopek, s katerim v nadzorovanih razmerah proučujemo učinek dejavnika;

Kontrolirani poskus - poskus, v katerem poleg eksperimentalne skupine uporabljamo tudi kontrolno skupino;

Kontrolna skupina - skupina, ki ni izpostavljena preizkušanim učinkovinam, postopkom, posegom;

Vplive na eksperimentalno skupino ugotavljamo s statistično primerjavo učinkov v eksperimentalni in kontrolni skupini.

Biologija je predmet, ki ga obravnavamo v šoli ter za njeno razumevanje, pojasnjevanje procesov ali zbiranje in analiziranje zbranih podatkov ne potrebujemo znanja drugih predmetov;

Biologija je zgolj opazovanje narave, predvsem živali in rastlin ter zbiranje podatkov o njih;

Učenje biologije je prezahtevno, saj toliko znanja biologije ne potrebujemo v vsakdanjem življenju in nadaljnjem srednješolskem izobraževanju;

Kar najdemo v različnih virih (tiskanih ali spletnih virih) ali s pomočjo umetne inteligence, je na voljo v vsakem trenutku in vsakemu, zato se ni treba obremenjevati z učenjem, iskanjem in branjem različnih virov ter avtorskimi pravicami in navajanjem virov;

Znanost sodi samo v laboratorije in nima uporabne vrednosti v vsakdanjem življenju;

Kar znanstveniki odkrijejo, je neizpodbiten vir resnice;

Vse naravne snovi so varne, vse umetno ustvarjene so škodljive;

Znanstveno raziskovanje je preprosto;

Z eksperimentom vedno potrdimo hipoteze;

Če z rezultati raziskave ne potrdimo svojega predvidevanja, smo se verjetno zmotili, zato je treba popraviti rezultate ali izbrati le tiste, ki so v skladu z našimi predvidevanji,

Pomembno je, da pri pouku izvajamo poskuse, mikroskopiramo ali izvajamo druge dejavnosti. Zapisovanje, skiciranje, primerjanje, analiza rezultatov ipd. niso potrebni, saj “vemo, kaj smo delali”;

Interpretacija rezultatov poskusa je naštevanje korakov izvedbe poskusa;

Kontrolni poskus lahko izpustimo, saj vemo, kaj želimo s poskusom oz. eksperimentom dokazati;

V eksperimente lahko vključujemo vsa živa bitja, razen človeka;

Pravilnost hipoteze je povezana zgolj z osebnim mnenjem posameznika.

Izkustveno učenje na prostem (izven razreda),

Projektno učenje,

Kritično branje in analiziranje prilagojenih znanstvenih in poljudnoznanstvenih člankov,

Sodelovalno učenje,

Avtentično učenje,

Interaktivne delavnice,

Delo na terenu,

Načrtovanje in izvajanje poskusov, učenje ob demonstracijskih ali miselnih poskusih,

Problemsko učenje,

Učenje s pomočjo modelov ali simulacij (kritično vrednotenje uporabe le-teh v učnem procesu - prednosti in pomanjkljivosti),

Virtualni laboratorij,

Študija primera,

Razprave,

Učenje z raziskovanjem,

Učenje z medvrstniškim sodelovanjem ter vključevanjem medvrstniških povratnih informacij,

Samorefleksija in samovrednotenje ter načrtovanje lastne učne poti,

Obrnjeno učenje (Flipped Classroom),

Igrifikacija (Gamification).

Z izvajanjem dela v skupinah, dvojicah – medvrstniška pomoč ob sodelovanju;

Z diferenciacijo pri navodilih za načrtovanje in izvajanje poskusov (spreminjanje zahtevnosti izvedbe poskusa z različno prilagojenimi navodili);

Z različnimi načini spremljanja napredka posameznika, spodbud in povratnih informacij učitelja;

S spodbujanjem samoevalvacije in samoregulacije učenja (formativno spremljanje znanja po lastnem načrtu znanja, npr. kaj vem, razumem, znam razložiti, kaj se bom še naučil; semafor; načrtovanje svoje učne poti; oblikovanje kriterijev uspešnosti);

Z ločevanjem zahtevnosti nalog in usmerjanjem udeležencev k prepoznavi lastnih zmožnosti opravljanja in reševanja nalog na različnih stopnjah zahtevnosti (npr. učitelj pripravi naloge, označene z barvami, glede na stopnjo zahtevnosti).

Skupine ciljev te teme ne obravnavamo v celoti samostojno, posamezne cilje lahko smiselno povezujemo in realiziramo v sklopu ostalih učnih tem oziroma skupin ciljev učnega načrta. Tudi vrednotenje znanja te skupine ciljev lahko smiselno povezujemo in vrednotimo v sklopu drugih učnih tem ali skupin ciljev. Podlaga za vrednotenje znanja so standardi znanja.