domovinska in državljanska kultura in etika

Etika je filozofska disciplina, ki se ukvarja z vprašanji človekovega ravnanja in hotenja ter z analizo in razumevanjem pojmov, kot so dobro in slabo, prav in narobe, dolžnost, odgovornost, pravičnost, vrednota in vrlina. Etika ni zgolj teoretična disciplina, zato njeno bistvo pri predmetu domovinska in državljanska kultura in etika ni posredovanje vrednot ali pravil vedênja, pač pa argumentiran premislek o dobrem in pravičnem ravnanju, dobrem življenju, dobrobiti posameznika in skupnosti. Kot takšna ima etika nujno praktične implikacije za vsakdanje življenje, saj nam pomaga pri preizpraševanju aktualnih družbenih izzivov, spoznavanju sebe in drugih ter odločanju o tem, kako ravnati v različnih situacijah, kako ravnati s sabo, soljudmi ter svetom okoli nas. Omogoča nam pridobivanje, krepitev in delovanje v skladu z vrlinami, ki so pomemben del posameznikove identitete. Posameznik z avtonomnim etiškim premislekom, odločanjem in etičnim delovanjem gradi prav takšno, etično skupnost. Ta temelji na raziskovanju in zavedanju obstoja raznolikosti identitet, raznolikosti, prepletenosti in povezanosti kultur, večperspektivnosti, sodelovanju in participaciji ter ustvarjanju skupnega dobrega. Da bi se izognili ustvarjanju in podpiranju stereotipnega, diskriminatornega in s predsodki obremenjenega vedenja, je pomembno, da učenci razvijajo etično senzibilnost, usvojijo sposobnost in so motivirani za skrbnostno, sodelovalno in kritično mišljenje ter razpravljanje v spoštljivi demokratični komunikaciji. Hkrati s tem razvijajo samozaupanje, samospoštovanje in spoštovanje različno mislečih. S tem je posameznik opolnomočen za participacijo v ožji in širši skupnosti in za ustvarjanje kulture sobivanja. Pomembno je tudi razumevanje strokovne terminologije, saj omogoča natančen premislek, izražanje in prepoznavanje tem v drugih vzgojno-izobraževalnih vsebinah in vsakdanjem življenju. Vse omenjeno je nujno tako v živem kot v digitalnem svetu.

V temo Etično delovanje posameznika v skupnosti so umeščeni skupni cilji področij jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, zdravje in dobrobit, digitalna kompetentnost (izbirni cilj), trajnostni razvoj in podjetnost , ki so dodatno pojasnjeni v didaktičnih priporočilih.

Didaktična priporočila: Vertikalno povezovanje Učenci v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju usvojijo znanja in veščine, na katerih učitelj gradi pri tej temi. Npr. pri predmetu spoznavanje okolja (tema Skupnosti): zanimanja in želje učencev; posledice njihovih navad in ravnanj za odnose z drugimi; oblikovanje predlogov, kako lahko prispevajo k boljšemu delovanju, počutju in odnosom v razredu/šoli; sooblikujejo razredna pravila; razpravljajo o pomenu pravil, pravicah in dolžnostih posameznika v skupnosti ter o posledicah nespoštovanja dogovorov; razvijajo strpen odnos do raznolikih družinskih in drugih skupnosti, spoznajo nekatere strategije konstruktivnega reševanja konfliktov. Strokovni termini: posameznik, pravila, spoštovanje, odgovornost. Pri predmetu družba učenec »razvija zavedanje o svojih osebnih lastnostih, zmožnostih, interesih, vrednotah, stališčih, osebnem razvoju in napredku, lastni izbiri ter (poklicnih) željah«;

Didaktična priporočila: uporablja učinkovite strategije komuniciranja in sodelovanja z drugimi, kar vključuje veščine poslušanja, odločanja, ubeseditev lastnih misli, empatijo, konstruktivno reševanje konfliktov ter timsko delo«; »spoznava različne družbene vloge posameznikov in ravnanj v teh vlogah«;

Didaktična priporočila: prepoznava raznolikost med ljudmi v skupnosti«; »sodeluje v pogovoru o situacijah, v katerih se ljudje lahko počutijo osamljene, nerazumljene in zapuščene, in se uči izkazovati empatijo in spoštljivo podporo«; »spoznava primere stereotipov in predsodkov in kakšen vpliv imajo na posameznika in skupnost; razlikuje med pojmoma domovina in država«. Strokovni termini: posameznik, skupnost, vrednote, odgovornost, spoštovanje, strpnost, konflikt, nasilje, spletno nasilje, čustvo, vedenje, nenasilna komunikacija, prostovoljstvo, solidarnost, človekove (družbene) vloge, medsebojna pomoč. Vsebinska pojasnila

Didaktična priporočila: Ko govorimo o praktičnih implikacijah etike za vsakdanje življenje govorimo prav o temu, da je moralno delovanje del vsakdanjega življenja , da so pravila in napotki glede morale del družbe, ki ima širok razpon in sega od bontona do zakonodaje.

Didaktična priporočila: Cilj »učenec raziskuje obstoj raznolikosti identitet (osebna identiteta, spolna, nacionalna, verska, kulturna, digitalna idr.)« ponuja številne priložnosti za spoznavanje raznolikosti soobstoja in prepletanja identitet. Učitelj naj pri učencih gradi razumevanje, da identitete niso fiksne, temveč se oblikujejo, ohranjajo in spreminjajo v času, pri posamezniku pa se prepletajo tako osebne kot družbene identitete, prepletene z individualnimi, odnosnimi in družbeno- kulturnimi procesi. Sodobno pojmovanje identiteto opredeljuje tudi kot spreminjajočo se, večplastno in sestavljeno. T. i. sestavljena identiteta posamezniku omogoča razumevanje, da ima lahko več identitet hkrati, in mu dovoljuje, da se »svobodno, ponosno in prostovoljno opredeli kot pripadnik več kultur, več jezikov, več etničnih skupnosti, več ver. Sestavljena identiteta (»in-in-in«) ne predpostavlja, da je ena identiteta vredna več kot druga, ampak postavlja vse možnosti enakovredno drugo ob drugo. Ne sili nas, da smo nepopolni (pol pol), ampak naša jezikovna/kulturna/etnična izhodišča predstavi kot enakovredna. Izraža to, kar naj bi bila evropska vrednota: raznolikost.« (Vižintin, 2017, str. 151-152).

Didaktična priporočila: Participacija je temeljna pravica vsakega otroka (12. člen Konvencije o otrokovih pravicah). Opredelimo jo lahko kot sodelovanje otrok (individualno in/ali kolektivno), ki imajo priložnosti za oblikovanje in izražanje svojih stališč ter tako vplivajo na zadeve, ki se jih tičejo. Smiselna participacija vključuje prenos moči z odraslih na otroke, kar spremeni status otrok iz pasivnih prejemnikov v aktivne udeležence, ki lahko sooblikujejo odločitve, ki vplivajo na njihovo življenje. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yamrazd). Participacija torej pomeni sodelovanje, vključevanje in soudeležbo v procesih odločanja.

Didaktična priporočila: Kot vsebina je nacionalizem neposredno in posredno obravnavan v vsem učnem načrtu predmeta. Glede na značilno večrazsežnost koncepta ga je treba razumeti kot prepletajočega se s številnimi vidiki družbenopolitičnega življenja, med drugim tudi z vidika posameznikove vpetosti v civilnodružbeno življenje, politične angažiranosti in senzibilnosti za svetovna vprašanja. Z vidikov nacionalne/narodne identitete, nacionalnih simbolov in drugih elementov pa je nacionalizem kot tematika obravnavan tudi v predhodnih razredih, zato so ti vsebinski poudarki pri predmetu manj eksplicitno obravnavani, jih je pa glede na postavljene cilje vseeno možno vključevati.

Didaktična priporočila: Pogosto je narod poenostavljeno in zmotno razumljen kot skupnost ljudi, ki imajo skupne

Didaktična priporočila: korenine«, skupno »kri«, vendar pa je zelo zapleten pojem, saj imajo narodi različne oblike in tudi izvore, hkrati pa tudi različna razumevanja, katere so tiste značilnosti, ki določeno skupnost povezujejo v narod. Zato pravimo, da delitev ljudi na narode ni nekaj »naravnega«, temveč je plod »zamišljanja« različnih skupnosti o svojih izvorih in skupnih značilnostih, kot je na primer jezik. Drži pa, da je ta delitev na narode že tako zakoreninjena, da se zdi samoumevna.

Didaktična priporočila: To samoumevnost so utrdile tudi politične tvorbe, države , ki jih pogosto razumemo kot nacionalne države. To pomeni, da prevladuje ideja, da določena država pripada enemu narodu oziroma obratno, da ima narod svojo državo. V slovenščini narodu s »svojo« državo pravimo nacija . Z uporabo različnih simbolov – od zastave do himne in narodnih noš, praznovanjem praznikov itd. – države prispevajo k oblikovanju zavesti, da na njenem ozemlju živi skupnost ljudi, državljanov. Pogosto se dogaja, da se na tej podlagi potem ločuje na tiste, ki so »pravi« pripadniki naroda in s tem »pravi« državljani, in tiste, ki to niso. Takšnim izključevanjem pravimo nacionalizem , ki je velikokrat utemeljen tudi na ideji oziroma prepričanju, da je en narod boljši od drugih. V resnici pa je skorajda povsod po svetu prebivalstvo držav izjemno raznoliko, saj pripadajo različnim skupinam in skupnostim, imajo prednike različnih pripadnosti in tudi različno razumejo, kaj je tisto, kar določa narod

Didaktična priporočila: Večkrat lahko zasledimo, da je nacionalizem lahko tudi pozitiven, saj gre lahko »le« za to, da imaš svoj narod rad, ga ceniš in čutiš pripadnost svoji domovini. Takšna prepričanja označujemo tudi z izrazi kot sta patriotizem in domoljubje . Koncepta se razlagata na različne načine. Več o tem gl. Posodobitve pouka v osnovnošolki praksi, 2013, str. 203-207 in Sardoč, 2014, str. 39-43).

Didaktična priporočila: Vsi pripadamo določenim skupinam in širšim skupnosti, in ker ne moremo vsi pripadati le eni skupini ali skupnosti, se delimo. Tudi pripadnosti določenemu narodu ali državi se ne moremo kar odpovedati, saj ne nazadnje državljanstvo pridobimo z rojstvom, o pripadnosti narodu pa tolikokrat slišimo in se je naučimo, da tega ne moremo enostavno »odmisliti«. Zato je pripadnost državi skoraj neizogibno pomemben del naše identitete. Lahko pa smo do nacionalizmov vedno kritični in si prikličemo v spomin, da gre pravzaprav za ločevanje. Lahko smo vedno pozorni na nepotrebne delitve, opozarjamo nanje in jih zavračamo. O domoljubju nam ni treba misliti samo kot vezanem na državo in narod, temveč je dom, ki ga imamo radi, povsod tam, kjer so dobri ljudje, kjer se počutimo sprejete in kjer veljata medsebojna pomoč ter medsebojno razumevanje. Didaktična pojasnila Učenci lahko raziskujejo in primerjajo raznolike kulture ter s tem prepoznavajo njihovo prepletenost in povezanost preko različnih elementov kulture, kot so jezik, verovanje, simboli, umetnost, običaji, vrednote, norme, morala, navade, prazniki, hrana, oblačenje in oblačila, tabuji. Pri obravnavi strategij za konstruktivno reševanje konfliktov predlagamo vertikalno povezavo z družbo, saj učenci že poznajo nekatere strategije ter njihovo nadgradnjo. Učitelj k obravnavi teme pristopa celostno, kar pomeni, da ne obravnava ciljev nujno v zapisanem sosledju, temveč izbere ustrezne cilje teme, jih poveže med seboj, zaželeno pa je, da jih povezuje tudi z izbranimi cilji drugih tem. Primeri povezovanja ciljev

Didaktična priporočila: Znotraj teme:

Didaktična priporočila: učitelj povezuje etična načela s soobstojem raznolikosti kultur;

Didaktična priporočila: ugotavlja in utemeljuje, katera etična načela so kršena v primeru stereotipov, predsodkov in diskriminacije, ki si jih ustvarjamo na podlagi identitet drugih;

Didaktična priporočila: razvija senzibilnost za etično ravnanje, ki vključuje prepoznavanje in premagovanje predsodkov ter spoštovanje raznolikosti;

Didaktična priporočila: preverja lastne vrednote in vrline pri odnosih z drugimi;

Didaktična priporočila: povezuje pojem osebne avtonomije z etičnim delovanjem v skupnosti in za skupnost;

Didaktična priporočila: Med temami:

Didaktična priporočila: učitelj poveže lastna etična načela in vrednote z vrednotami in načeli, na katerih temelji demokracija;

Didaktična priporočila: poveže obstoj raznolikosti identitet in elementov kultur z raznolikostjo verskih skupnosti v Sloveniji ali značilnostmi svetovnih verstev;

Didaktična priporočila: v aktualnih primerih kršitve človekovih pravic prepoznava, katera etična načela so kršena;

Didaktična priporočila: povezuje etična načela s človekovimi pravicami, razmišlja o posledicah njihovih kršitev in s tem prepoznava neetično delovanje znotraj demokracije;

Didaktična priporočila: presoja etično in neetično delovanje medijev, v medijih in za medije:

Didaktična priporočila: svobodo govora, misli in izbire povezuje z religioznim in nereligioznim osmišljanjem sveta. Primeri dejavnosti

Didaktična priporočila: Učitelj izbere kratek odlomek/besedilo, ki vsebuje etično dilemo. Učenci presojajo, za katero/kakšno dilemo gre, kako bi morala književna oseba ravnati in zakaj.

Didaktična priporočila: Učitelj spodbudi učence, da razmišljajo o svojih vsakodnevnih dejanjih in kako lahko vsak dan sprejemajo etične odločitve.

Didaktična priporočila: Ustvari situacijske igre ali vaje, pri katerih učenci rešujejo etične dileme.

Didaktična priporočila: Učenci ustvarijo razredni etični kodeks, v katerem zapišejo načela, ki se jih bodo držali v šoli.

Didaktična priporočila: Učitelj naj spodbuja diskusijo z učenci in med njimi (v parih, manjših skupinah, med vsemi učenci) z vnaprej pripravljenimi kakovostnimi/odprtimi/filozofsko relevantnimi vprašanji (npr. Kako prispevati za dobrobit vseh v skupnosti in zakaj je to pomembno? Kako etično ravnati na spletu in družbenih omrežjih in zakaj?).

Didaktična priporočila: Učenec ustvari in razloži mrežo lastne identitete ter jo primerja z drugimi.

Didaktična priporočila: Učenec ustvari mrežo identitete skupnosti, ki ji pripada (npr. Gasilsko društvo, oddelčna skupnost, športni klub, pevski zbor), navaja razloge za pripadnost in jo primerja z drugimi.

Didaktična priporočila: Učenec na ustvarjalen način izrazi (slikovno, besedilno, digitalno, gibalno) vizijo svoje prihodnosti, ki vključuje odgovore na vprašanja, kaj namerava početi, kakšen in kdo želi postati in kakšno skupnost želi sooblikovati.

Didaktična priporočila: Učenec na primeru prepozna, da ravnati pravično ne pomeni nujno ravnati z vsemi enako. Navede in utemelji razloge za omenjeno stališče.

Didaktična priporočila: Učenec na primeru iz sodobnega digitalnega sveta (TikTok, Snapchat ipd.) razmišlja o pomenu osebne avtonomije (dostop in razumevanje informacij, svoboda izbire, neodvisnost, nadzor, razumskost), njenih kršitvah (manipulacija, nadzor, omejevanje itd.) in prevzemanju odgovornosti.

Didaktična priporočila: Ob uresničevanju cilja, ki vključuje razvijanje strpnosti, medsebojnega sprejemanja, preseganja stereotipov in predsodkov ter diskriminacije, lahko razred povabi gosta, npr. invalida. Učenci uporabijo spletno stran Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in pripravijo vprašanja za intervju, ki vključuje vidike zagotavljanja pravičnosti, enakosti, enakopravnosti in dostojanstva. Medpredmetno povezovanje in vsešolski pristop Obravnava ciljev teme ponuja številne priložnosti za medpredmetno povezovanje tako na ravni konceptov kot na ravni razvoja veščin, pa tudi na ravni drugih povezovalnih elementov. Primeri:

Didaktična priporočila: raven konceptov: vrednote (družba, slovenščina), kultura (zgodovina, slovenščina), večperspektivnost (zgodovina); stereotipi in predsodki (družba); empatija (različni predmeti);

Didaktična priporočila: raven miselnih postopkov, veščin in navad: orodja in strategije za oblikovanje kakovostnih vprašanj, za razvijanje večperspektivnosti (zgodovina), orodja za definiranje in razumevanje pojmov, orodja in strategije za razvijanje veščin sodelovanja, komuniciranja, kritičnega mišljenja, nenasilne komunikacije in konstruktivnega reševanja konfliktov, ozaveščanja in definiranja čustev.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Primeri:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ustno in pisno preverjanje in ocenjevanja znanja;

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: drugi načini preverjanja in ocenjevanja znanja:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: govorno: sestavljanje vprašanj, igra vlog, sodelovanje na okrogli mizi, pripovedovanje, uprizarjanje, utemeljevanje, argumentiranje, razpravljanje,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pisno: pisna besedila – zapis dialoga, esej, e-sporočilo, dnevnik učenca, zapis argumentov za debato, zapis analize videoposnetka, scenarij igre vlog, načrt akcije, poročilo o sodelovanju, podatkovna mreža (mreža identitet),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: slušno-bralno: pogovor o poslušanem ali prebranem besedilu, izražanje stališč kot dokaz razumevanja slišanega/prebranega, izvajanje dejavnosti po ustnem ali pisnem besedilu,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: gibalno: pantomima, igre vlog, ples,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: glasbeno: zapis analize posnetka,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: tehnično, grafično in likovno: risanje, slikanje, ilustriranje, pripravljanje razstave ali zbirke, digitalne predstavitve, družabna igra, plakat, kolaž, projekcije, zgodba v slikah, fotografije,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ravnanje s podatki: prepoznavanje pravil vzročno-posledičnih relacij, pridobivanje, vrednotenje in interpretiranje podatkov iz različnih virov,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: raziskovanje in preiskovanje: prepoznavanje, analiziranje in reševanje problema, opazovanje, prepoznavanje nečesa na podlagi značilnosti, oblikovanje raziskovalnega vprašanja, predvidevanje, napovedovanje in oblikovanje hipotez,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: sodelovanje: razprava, dialog, iskanje kompromisov, dopolnjevanje in nadgrajevanje, reševanje problema v skupini, načrtovanje in izvedba dejavnosti,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: refleksije: (e)listovnik/osebna mapa.