drugi tuji jezik

Usmerjen pogovor o temi besedila, kjer gre za preverjanje dosedanjega poznavanja vsebine s pomočjo postavljanja vprašanja, predstavitvi slikovnega gradiva, ključnih besed in fraz, izpolnjevanju razpredelnic s podatki, izdelavi miselnega vzorca ipd.;

Seznanitev z nalogo, ki jo bo dijak reševal med poslušanjem.

Prepoznavanje besedila (vrsta, tema, kraj, čas, osebe itn.);

Reševanje nalog z nebesednim odzivom (npr. izpolnjevanje preglednic, obkroževanje, sledenju besedilu na sliki, dopolnjevanje slike);

Reševanje nalog z ustnim ali pisnim odzivom (vprašanja izbirnega, odprtega in alternativnega tipa; zapisovanje podatkov kot npr. prenašanje podatkov v preglednico, izpolnjevanje obrazcev, zapisovanje besed oziroma podatkov; opis poteka dogajanja, dopolnjevanje besedila, povezovanje posameznih delov besedila, npr. dialoga, zgodbe, slike k besedilu, urejanje besedila na časovno zaporedje, kraj dogajanja).

Govorno nastopanje,

Pripovedovanje in/ali pisanje zgodbe, doživetij, opisa, obnove, poustvarjalnega besedila ipd.,

Priprava intervjuja,

Igra vlog,

Uprizarjanje besedil v obliki kratke gledališke predstave ali pantomime,

Risanje, skiciranje, ilustriranje, prikaz z uporabo grafičnih organizatorjev (miselni vzorec, pojmovna mreža, časovni trak ipd.),

Pretvorba besedila v drugo obliko (npr. menjava perspektiv, govorcev) ali v drugo besedilno vrsto (npr. pripoved v dialog).

Zvočni in videoposnetki govora (govorne predstavitve, govorni nastop),

Raznolika pisna besedila (zapis obnove ali povzetka, izpisani ključni podatki iz besedila, odgovori na vprašanja ipd.),

Dramatizacija,

Poustvarjalna besedila (intervju z osebo iz sprejetega besedila, nadaljevanje zgodbe, predstavitev oseb, narobe pravljica/zgodbe itn.),

Izdelki, ki so nastali na podlagi slišanih in/ali gledanih navodil (priprava jedi po receptu, priprava skice ali načrta, priprava stripa).

Preleti besedilo in ga uvrsti glede na namen in uporabnost, pri tem si pomaga z oblikovanostjo besedila, naslovi, podnaslovi, slikovnim delom;

Prebere posamezne sklope besed in jih združuje v smiselne celote;

Prebere besedilo, da izlušči okvirno vsebino;

Prebere besedilo, da razume podrobnosti (splošne in specifične informacije);

Natančneje prebere dele besedila, da poišče podrobne podatke in izraze (splošne in strokovne);

Iz sobesedila sklepa o pomenu nekaterih neznanih besed, pri tem si pomaga z jezikovnimi oporami, kot so besedni koreni, časovni in logični povezovalci.

Usmerjen pogovor o temi besedila, kjer gre za preverjanje dosedanjega poznavanja vsebine s pomočjo postavljanja vprašanj, slikovnega gradiva, ključnih besed in fraz, izpolnjevanja razpredelnic s podatki, izdelave miselnega vzorca ipd.;

Seznanitev z nalogo, ki jo bo dijak reševal med branjem.

Izlušči pomen besedila iz sobesedila na podlagi sestave besed, prejšnjega znanja ali slik (dedukcija);

Odgovarja na vprašanja izbirnega tipa (odgovori: pravilno/napačno) in na odprta vprašanja, ki ga usmerjajo k prepoznavanju sporočila, ga vodijo k sklepanju, razvijajo njegovo jezikovno znanje in bogatijo njegove izkušnje;

Povezuje slikovno gradivo, dele besedila v celoto;

Ureja odstavke ali povedi v logičnem zaporedju, sestavine dialoga po vlogah;

Dopolnjuje besedilo (razvija naslov v popolno poved, dopolnjuje povedi, vstavlja manjkajoče izraze v povedi ali manjkajoče povedi v besedilo, rešuje križanke, dopolnjuje obrazce itn.);

Zapisuje oporne točke: vpisuje informacije v preglednico, izpisuje ključne besede, povedi, ugotavlja odnose in mnenja oseb ter različne načine izražanja le-teh;

Prepoznava besedilne vrste, teme, naslovnika, cilje besedila;

Razume navodila (recept, opis poti, navodilo za izdelavo).

Odgovori na vprašanja, izbira med pravilnimi in napačnimi trditvami;

Ureja pomešane dele besedila;

Razlaga besedilo (interpretira besedilo);

Povzame besedilo;

Izraža mnenje o besedilu;

Spremeni besedilo (npr. intervju z igro vlog);

Napiše besedilo v drugem času (jezikovna komponenta).

Reševanje nalog (naloge povezovanja, razvrščanja, dopolnjevanja, vstavljanja, opisovanja ipd.),

Uprizarjanje besedil (dramatizacija),

Risanje, skiciranje, ilustriranje, prikaz z uporabo grafičnih organizatorjev (miselni vzorec, pojmovna mreža, časovni trak ipd.),

Pretvorba besedila v drugo obliko (npr. menjava perspektiv, govorcev) ali v drugo besedilno vrsto (npr. pripoved v dialog),

Izdelava križanke na podlagi besedila.

Raznolika pisna besedila (zapis obnove ali povzetka, izpisani ključni podatki iz besedila, odgovori na vprašanja ipd.),

Zvočni in videoposnetki govora (govorne predstavitve, govorni nastop),

Dramatizacija,

Poustvarjalna besedila (intervju z osebo iz sprejetega besedila, nadaljevanje zgodbe, predstavitev oseb, narobe pravljica/zgodbe itn.),

Izdelki, ki so nastali na podlagi slišanih navodil (priprava jedi po receptu, priprava skice ali načrta, priprava stripa,

Ustvarjalni izdelki, ki so nastali na podlagi prebranega besedila (kviz o vsebini besedila, slovarček, strip ali slikanica, plakat, poster, prospekt, oglas, knjižica z obnovo besedila, križanka, intervju z osebami v besedilu, predstavitev posameznih delov besedila s pantomimo, tiralice za osebe v besedilu, besedilo iz druge perspektive (druge osebe, drugi čas ali kraj), zvočna uprizoritev besedila, fotoroman, slikovni kolaž, pismo avtorju, besedilni kolaž, stenski časopis ipd.).

Izraba ilustracij, oblikovanosti, naslovov, podnaslovov, položaja v besedilu,

Sklepanje iz sobesedila in okoliščin (dijak sklepa o pomenu neznane besede iz preprostega sobesedila),

Izraba jezikovnih opor, od številk do lastnih imen, od besedilnih korenov, predpon do obrazil, časovnih in logičnih povezovalcev,

Izraba avdiovizualnih opor (dijak sklepa o pomenu neznane besede, besednih zvez oziroma situacije na podlagi videnega in slišanega v video posnetku).

Avtentična s prilagoditvami glede na jezikovno znanje in poznavanje (strokovne) vsebine,

Kratka in preprosta;

Z vsebino, ki je lahko splošna in strokovna oziroma povezana s poklicem, za katerega se dijak izobražuje;

Z vsebino, ki je za dijaka relevantna;

Z osnovnim besediščem, ki vsebuje osnovne jezikovne strukture, ki ne presega ravni A2.

Op.: “Razumevanje ustnega izražanja” v novejšem SEJU nadomešča prejšnji izraz “slušno razumevanje”. Do spremembe je prišlo zaradi prilagoditve izrazov, ki bi bili uporabni tudi za znakovne jezike in tako bolj vključujoči glede načina sporazumevanja. Izraz “ustni” v skupnosti gluhih in naglušnih vključuje namreč tudi kretanje (SEJO, 2023, 19-20). V tem katalogu znanj smo novejše ime lestvice prevzeli kot ime skupine ciljev. Sporazumevalno dejavnost pa še vedno imenujemo poslušanje.