družba

Namen teme je razvijanje posameznika v okviru skupnosti ter spodbujanje identifikacije z različnimi skupnostmi

Od družine, šole in lokalnega okolja do Republike Slovenije, Madžarske in Evropske unije. Učenci raziskujejo

Različne vidike skupnosti, vključno s tem, kako so organizirane in kako delujejo. Spoznavajo pravila, pravice in dolžnosti, vključno z otrokovimi pravicami, pravicami manjšin ter se kot posamezniki osredotočajo na pomen aktivnega vključevanja, sooblikovanja in sodelovanja v skupnostih (aktivno državljanstvo), s čimer razvijajo pozitiven, strpen in odgovoren odnos do sebe in drugih.

V temi so zajeti cilji in vsebine, ki predvsem s sociološkega vidika razširjajo in nadgrajujejo temo skupnosti iz predmeta spoznavanje okolja. Učenci pridobivajo znanja o svojem okolju, spoznavajo in vrednotijo razmerja med posameznikom, družbo in okoljem v vseh njegovih sestavinah, interakcijah ter soodvisnostih. Posebna pozornost je namenjena razvoju sociokognitivnih (npr. razumevanje socialnih situacij) in socialnih spretnosti (npr. sodelovanje), vključno s samouravnavanjem čustev, razumevanjem in spoštovanjem raznolikosti, skrbjo za sebe in druge. Učenci se učijo izražati mnenja na spoštljiv način, samostojno odločati, prevzemati odgovornost ter razvijati navade, ki prispevajo h kakovostnemu in aktivnemu življenju posameznika v skupnosti ter sodelovanju v skupinskih dejavnostih. Postopoma se razvija logično in kritično mišljenje: s postavljanjem problemskih vprašanj, raziskovanjem dokaznih gradiv, razlago pojmov in povezav med njimi ter reševanjem problemov in analiziranjem podatkov. Pomembno je spodbujati učence k samostojnemu razmišljanju in izogibanju iracionalnemu sklepanju ter pretiranemu poenostavljanju. Učenci oblikujejo stališča do pojavov in dogodkov v skupnosti, razvijajo osebne vrednote ter razumevanje raznolikosti in kompleksnosti sodobnega sveta. Pri uresničevanju ciljev učitelj ustvarja varno, spodbudno in vključujoče učno okolje, ki učencem omogoča aktivno, spoštljivo in odgovorno delovanje, sodelovanje in medsebojne interakcije; okolje, v katerem učenci postopno oblikujejo celovito pojmovanje o svetu, odnos do njega in svojo vlogo v njem.

Cilji in vsebine se smiselno uresničujejo in postopoma nadgrajujejo iz 4. v 5. razred, kot npr. od razvijanja zavedanja o svojih lastnostih, interesih, potencialih, vrednotah in osebnem razvoju v 4. razredu do zavedanja o osebnem napredku, lastni izbiri in poklicnih željah v 5. razredu.

Didaktična priporočila: Priporočeni pristop je izkustveno učenje (faze: doživljanje izkušnje, razmišljujoče opazovanje, abstraktna konceptualizacija, aktivno preizkušanje). Učitelj pri izkustvenem učenju uporablja simulacije, igre vlog in socialne igre, kar omogoča učencem dejavno reševanje konkretnih vprašanj in odločanje v različnih situacijah. Kot izhodiščno situacijo učitelj lahko uporabi tudi primerno književno delo ali uprizoritev književnega dela (film, gledališka igra) z ustrezno tematiko. Pomembno je, da učitelj vsakemu učencu pomaga pri oblikovanju stvarnega mnenja o sebi in svojih sposobnostih, pri čemer ima interakcija v skupini pomembno vlogo. Zavedanje in sprejemanje sebe, svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti Učenci skozi dejavnosti prepoznavajo svoje značilnosti, interese in sposobnosti ter razmišljajo o svojem osebnem napredku in poklicnih željah. Poseben poudarek je na razvijanju samopodobe in samospoštovanja. Ob vsakodnevnih dejavnostih se učenci soočajo z izzivi pri učenju in izgrajevanju odnosov v skupnosti (sošolci, učenci in zaposlenimi na šoli idr.). O teh izzivih se s sošolci in učiteljem pogovarjajo, (opišejo svoje doživljanje, priložnosti za vzpostavitev odnosov, razreševanje konfliktov itd.), jih analizirajo ob simulacijah in igrah vlog, spoznavajo uspešne vzorce in strategije komuniciranja. Učitelj izbira socialne in druge igre, ki učencem pomagajo krepiti čustveno in socialno pismenost.

Didaktična priporočila: V skupini ali razredu se učenci učijo, kako sprejemati sebe in druge, kako konstruktivno komunicirati in se odkrito izražati, kako razumeti svoja čustva in to, kar vpliva nanje, kako prevzemati odgovornost, kako razvijati realen pogled na različne življenjske okoliščine in kako konstruktivno reševati težave in se zavzemati za nekatere vrednote. S tem postopno razvijajo odnos do konkretnih stvari (razvijanje vrednot) in vse bolj celovitega in diferenciranega pogleda na svet. Učenci se v tem preizkušajo in pridobivajo zaupanje vase ter razvijajo pozitivno samopodobo, ko so dejavni in ko jim je dovoljeno učenje iz napak. Učitelj načrtuje tudi delo s posameznimi učenci ali ciljnimi skupinami, npr. dejavnosti za obvladovanje jeze in agresivnih impulzov, za prepoznavanje in ustrezno izražanje čustev, reševanje težav in konfliktov, tutorstvo, medgeneracijsko mreženje, dobrodelne akcije, vrstniška mediacija. Učenci v 4. razredu ob primerih spoznavajo temeljne otrokove pravice ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/otqmonx ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/otqmonx )), dolžnosti ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fm7md2r ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fm7md2r )) in odgovornosti. Učitelj jih seznani tudi, kdo skrbi, da se pravice ljudi upoštevajo, in z delom varuha človekovih pravic.

Didaktična priporočila: Priporočljive dejavnosti • Ustvarjanje pesmi, zgodb, pripovedi, stripov, risb, fotografij, filmčkov, animiranih filmov, reklam na izbrano socialno temo • Spremljanje lastnih dejavnosti ob dnevniku • Igra vlog in simulacije • Uprizoritev z lutkami in dramatizacijo • Gibalno in plesno izražanje • Interakcijske in socialne igre • Vključevanje tem in aktualnosti iz vsakdanjega življenja (npr. Izguba doma ob ujmi, stiska otrok na ozemljih, kjer poteka vojna), spoštljivo sprejemanje mnenj vseh učencev in soočenje z njimi

Razvijanje veščin: Učenci se navajajo na jasno in razločno izražanje svojih misli (komunikacijska veščina) z navajanjem primerov in razlogov, neprotislovnim izražanjem, enostavno strukturo povedi s smiselnim povzemanjem in posploševanjem. Tako bodo lažje pojasnili svoja spoznanja in argumentirano zagovarjali svoja stališča (prilagajanje ali nasprotovanje drugim). Medsebojne izmenjave pogledov oz. stališč pripomorejo k sproščenemu vzdušju v skupini ali razredu, spodbujajo navezovanje medsebojnih stikov in prijateljskih odnosov, vplivajo na zmanjšanje neustreznega vedenja učencev. Da bi učenci postopno usvojili veščino učenje učenja, morajo najprej ločiti med pomembnimi in manj pomembnimi informacijami (podatki) oz. dejstvi. Pri poučevanju veščin učenje učenja je priporočljivo, da si učitelj odgovori na dve vprašanji: Ali se lahko učenci samostojno odločijo, kaj je pomembno in kaj ni, če jim učitelj vedno pove, kaj je pomembno, jim napiše na tablo povzetke, jim pove, kaj naj podčrtajo v besedilu … Učenje učenja učenci razvijajo pri vseh urah pouka in vseh učnih dejavnostih. Strategij učenja se učenci učijo predvsem izkustveno. »Učiti se« se učijo predvsem od učiteljev. Postopek, ki ga prikaže učitelj pri reševanju nekega problema, uporabijo učenci npr. pri domačem učenju. Tak način učenja je posreden . Če pa se učitelj z učenci o metodi učenja pogovori (bralne učne strategije) in jih z vprašanji vodi v razmislek o lastnem učenju, gre za neposredno učenje, ki učence opremijo za samostojno uravnavanje učenja. Učitelj naj čim več dejavnosti načrtuje kot skupinsko delo (delo v dvojicah), sodelovalno učenje in projektno učno delo.

Razvijanje veščin: Pri skupinskem delu naj učence navaja, da si razdelijo vloge (vodja, poročevalec/zapisovalec, skrbnik virov), aktivno sodelujejo pri usvajanju ciljev, so odgovorni za delo in rezultate skupine. Soodvisnost članov skupine, socialni procesi ter sodelovalne in komunikacijske veščine posameznikov se še posebej kažejo pri sodelovalnem učenju. Učitelj načrtuje oblike sodelovalnega učenja tako pri usvajanju novih vsebin (pojmov), utrjevanju znanja in urjenju. Priporočene dejavnosti • Različne vrste učnih pogovorov • Strukturirane diskusije, npr. barometer: zavzemanje stališča do spornih vprašanj • Dejavnosti sodelovalnega učenja: sodelovalne karte, preverjanje v parih, pošiljanje vprašanj, skupinska pojmovna mreža itd. • Uporaba zgodb • Uporaba vizualizacij • Delo z besedilom, fotografskim ali video gradivom • Igra vlog Učitelj cilje predmeta povezuje s skupnimi cilji. V skupini ciljev posameznik učenci 4. in 5. razreda usvajajo skozi dejavnosti najpogosteje skupne cilje s področja zdravja in dobrobiti. Tako učenci ob dejavnostih spoznavajo svoja čustva, telesne občutke in misli v različnih učnih situacijah (pred ocenjevanjem znanja, krosom, tekmovanjem itd.) in jih vrednotijo. Ob pridobivanju veščin učenje učenja hkrati opredeljujejo čas za učenje in čas za sprostitev. Načrtno pristopajo k učenju, pri čemer si zastavljajo cilje in jih spreminjajo glede na doseganje/nedoseganje. Zavedajo se lastnih interesov, kar upoštevajo pri snovanju ciljev za dobro telesno, socialno in učno področje. Pri tem ohranjajo pozitivno miselno naravnanost, optimizem, radovednost in ustvarjalnost. V dejavnostih učitelj usmeri pozornost tudi na medsebojne odnose in vedenje v odnosih. V 4.

Razvijanje veščin: razredu naj učenci usvajajo naslednje cilje s področja digitalne kompetentnosti: deluje samozaščitno: svoje naprave zaščiti z ustreznimi gesli, programsko opremo in varnim ravnanjem, jih ne pušča brez nadzora v javnih prostorih idr. (4.4.1.1) in digitalno tehnologijo uporablja tako, da ne postane digitalno zasvojen (uravnoteženo) (4.4.3.1). V konkretnih primerih npr. svojih osebnih podatkov ne deli po spletu, spletno nasilje prijavi odrasli osebi, učitelj ustvari prostor, kamor učenci sporočajo primere spletnega nasilja in se na to ustrezno odzovejo. V 5. razredu svoje znanje nadgradijo z naslednjimi cilji s področja digitalne kompetentnosti : prepozna spletno ustrahovanje in se zna pred njim zaščititi in skrbi za dobro telesno in duševno dobrobit ter se izogiba negativnim vplivom digitalnih medijev. Za uresničevanje teh ciljev se lahko učitelj poslužuje dejavnosti, ki so zbrane na portalu https://safe.si/ ( https://safe.si/ ). S področja jezik, državljanstvo, kultura in umetnost učitelj tako v 4. kot v 5. razredu sledi cilju, da učenci razvijajo lastne sporazumevalne zmožnosti v nenasilni komunikaciji (1.1.5.1), kar v dejavnosti povezuje z digitalno kompetentnostjo. Na področju podjetnosti učitelj usmeri dejavnosti na uresničevanje posameznih ciljev podjetnostne kompetence. To sta cilja: učenec oblikuje vizijo prihodnosti, ki vključuje odgovore na vprašanja, kaj namerava početi v prihodnosti, kakšen želi postati in kakšno skupnost želi sooblikovati (5.1.3.1) ter učenec razvije spretnosti za učinkovito komunikacijo, pogajanje, vodenje, ki so potrebne za doseganje rezultatov (5.2.4.3).

Razvijanje veščin: Priporočene dejavnosti • Dnevniki občutkov: Učenci vsak dan zapišejo, kako se počutijo, kaj jih veseli, kaj jih je razburilo. • Kolo življenja: Narišejo kolo, ki predstavlja različna področja njihovega življenja (družina, prijatelji, šola, hobiji) in ocenijo, kako so zadovoljni s posameznim področjem. • Moje vrednote: Sestavijo seznam vrednot, ki so zanje pomembne, in razložijo, zakaj. • Vaje spoznavanja: Učenci se predstavijo skozi različne vloge (npr. moj najljubši junak, moje sanjsko delo). • Pogovori o poklicnih zanimanjih: Razpravljajo o svojih interesih, talentih in kako bi jih lahko povezali s poklicem. • Ogled kratkih filmov ali branje zgodb: Ogledajo si različne situacije, povezane z otrokovimi pravicami. • Igra vlog: Učenci igrajo vloge v različnih scenarijih, v katerih se kršijo ali spoštujejo otrokove pravice. • Izdelava plakatov ali brošur: Učenci izdelajo stripe, plakate, brošure o otrokovih pravicah. • Spoznavanje čustev s pomočjo kartic: Učenci poimenujejo in opišejo različna čustva prikazana na karticah. • Izvajanje tehnik vizualizacije in sproščanja: Učenci z različnimi vajami spoznavajo tehnike sproščanja. • Igra vlog: Učenci izražajo različna čustva v različnih situacijah. • Oblikovanje spletnega bontona.

Sobivanje v razredni skupnosti: Učenci ob opisovanju sebe kot posameznikov razmišljajo o svojih vlogah v družbenem življenju (ob tem opisujejo, katere naloge opravljajo oz. katere odgovornosti imajo v tej vlogi in kaj ta vloga prinaša njim in družbi, drugim v njihovem okolju (sin, brat, vnuk, sošolec, učenec, član društva, državljan). Učitelj podpira kulturo kakovostnih medvrstniških odnosov v razredu (3.3.3.2) s pogovori o tem in z oblikami dela, ki spodbujajo sodelovanje (namesto izključevanja), solidarnost (namesto konfliktnosti), vzajemno čustveno podporo (namesto ignoriranja), različne vrste in stopnje druženja, od trenutne enosmerne pomoči in dvosmernega sodelovanja do vzajemnega in zaupnega odnosa ter avtonomne soodvisnosti in prosocialnosti. (3.3.5.1) Učitelj omogoča učencem, da cilje usvajajo ob izgradnji skupnosti v razredu (razredne skupnosti). Občutja, ki kažejo na dobro vzdušje v razredni skupnosti, se nanašajo na organizacijo dela oziroma strukturo, na komunikacijo in medosebne odnose ter na doživljanje učnega okolja. Povezana pa so še z osebnostnimi značilnostmi učencev in s tem, kako se ti odzivajo na okolje. K dobremu vzdušju lahko v veliki meri prispeva pristop, ki poudarja pomen vključevanja učencev v vse pomembne dogovore, upoštevanje njihovih individualnih učnih značilnosti in interesov ter pomen spodbudne povratne informacije. Učitelj preko vsakdanjih dejavnosti (pohval, kakovostne povratne informacije ipd. ) pri učencih krepi občutek lastne vrednosti (občutek, ki temelji na presoji samega sebe): koliko sem zmožen, pomemben in uspešen. Vključuje zaupanje v lastne zmožnosti (3.1.2.2)(občutek, »da zmorem«) in še več: cenjenje svoje osebne vrednosti in prizadevanj.

Sobivanje v razredni skupnosti: Občutek lastne vrednosti je dober temelj za sodelovanje z drugimi in za občutek pripadnosti oziroma vključenosti. Priporočena strategija je tudi pri tem izkustveno učenje, ki povezuje neposredno izkušnjo (doživljanje), opazovanje, spoznavanje in ravnanje. Elementi tvorijo neločljivo celoto in ravno celovita osebna izkušnja je pri tej metodi najpomembnejša. Pri igri vlog učenec ohrani lastno identiteto, pri simulacijah pa zavzame identiteto nekoga drugega (3.3.4.1). Vsakemu učencu je treba pomagati tudi pri oblikovanju mnenja o sebi in svojih sposobnostih, pri tem ima interakcija v skupini pomembno vlogo. Skupine (heterogene, homogene) so oblikovane z namenom, da sledijo skupnemu cilju. Posameznik lahko opravlja in menjuje različne vloge: vodja, motivator, zapisnikar, raziskovalec idr. Priporočene dejavnosti • Okrogla miza: Učenci razpravljajo o aktualnih družbenih vprašanjih, izmenjujejo mnenja in argumente ter se učijo spoštovati drugačna stališča. • Analiza medijskih vsebin: Učenci analizirajo novice, članke, video posnetke in druge medijske vsebine, prepoznavajo pristranskosti, iščejo dodatne informacije in oblikujejo lastna mnenja. • Igra vlog: Učenci se postavijo v vloge različnih akterjev v družbi in rešujejo konkretne družbene probleme. Učenci razmišljajo ob iztočnicah, kot so: »V razredu se dobro počutim, ko …« Učitelj skupaj z učenci oblikuje razredni bonton, npr. Učenci se razporedijo v skupine po 4 ali 5 in v skupinah razmišljajo o vprašanjih, od katerih je vsako zapisano na svojem plakatu. Skupine svoje ugotovitve napišejo na samolepilne lističe in te nalepijo na plakate. Iz celotne ponudbe oblikujejo prednostni seznam, ki predstavlja razredni bonton.

Sobivanje v razredni skupnosti: Pogosta metoda za razvoj socialnih veščin je igra vlog (vedenjska gledališka predstava). Učenci se razdelijo v manjše skupine (npr. po 3), v katerih si razdelijo vloge (igralec, opazovalec/režiser) in odigrajo določeno socialno situacijo. Skozi igro raziskujejo naravo socialne situacije, možne izide, misli in občutke vseh vključenih. Na začetku naj igrajo vloge v manjših skupinah, pozneje tudi pred razredom, če to želijo. Učitelj skrbi za stalno izgradnjo odnosov v razredni skupnosti tudi s pomočjo vprašanj: Kdaj se v razredu dobro počutite? Kaj vpliva na to, da se počutite bolj/manj vključene? Kaj pri vas lahko vzbudi občutek ogroženosti? Kakšen način reševanja konfliktov si želite? Kaj lahko vsi skupaj naredimo za to? Kaj potrebujete, da se počutite vredne in sprejete? Kaj lahko pomaga povečati vaše zaupanje vase in v lastne zmožnosti? V katerih okoliščinah ste bolj, v katerih pa manj sproščeni? Kdaj ste pod stresom? Kaj lahko pri tem pomaga? Na kakšen način si želite dobiti povratno informacijo? Kako lahko v razredu dosežemo, da se bomo bolje držali pravil in dogovorov? Kaj bi okrepilo vaše sodelovanje in medsebojno pomoč?

Sobivanje v širši skupnosti: Učenci ob ogledu filmov, fotografij ali branju novic in člankov ugotavljajo, da so ljudje različni po starosti, veri, spolni usmerjenosti, etnični pripadnosti, družbenoekonomskem statusu, in da v družbi obstajajo družbene, kulturne razlike idr. V pogovorih o različnosti učitelj vodi pogovor o stereotipih, pri čemer se osredotoči na najpogostejše, kot je npr. izgled nekoga (učitelj lahko organizira dejavnost, pri kateri učenci opazujejo osebo ali objekt z različnih zornih kotov). Iz zaznavanja različnosti učitelj izvede prehod na pogovor o pomenu povezovanja med ljudmi (npr. ljubezen, varnost, pomoč, sodelovanje, prostovoljstvo, interesi). Učenci opisujejo svoje situacije in razlagajo vzroke, zakaj so se povezali s to skupino (npr. gasilsko društvo), in s tem krepijo družbeno odgovornost (3.3.5.3) . V razredu se izvede simulacija ustanovitve društev ali klubov, pri čemer se izhaja iz interesov učencev (npr. ljubitelji knjig, nogometa). V tej simulaciji naj učenci začutijo, da vsaka skupnost potrebuje pravila, vodenje in načrt. Ob situacijah iz vsakdanjega življenja in situacijah, o katerih učenci slišijo v medijih, učitelj organizira pogovore in skupinske razprave o pomenu spoštljivega in podpornega sodelovanja ter vključevanja (do starejši, mlajših, raznolikosti kultur). V razredu lahko izpelje prostovoljsko akcijo, pri čemer učenci sodelujejo pri izbiri teme, namenu in načrtu. Ob tem razpravljajo o vseh vidikih situacije. Ko učitelj uvede pojem solidarnost (ki pomeni trdno vez med ljudmi ali med skupnostmi in je osnova za delovanje družbe, je odgovornost drug za drugega, delovanje v blagor in zaščito drugega), lahko izhaja iz izkušenj učencev (npr. poplave, požari).

Sobivanje v širši skupnosti: Učitelj se osredotoči na vprašanje: Kako negovati in razvijati solidarnost? V obravnavi teh tem je smiselna povezava z branjem književnih besedil, s t. i. skupnim branjem ali ogledom filma v razredu (npr. branje besedila Toneta Seliškarja Bratovščina Sinjega galeba). Učenci poleg tega, da sprejmejo informacije o poteku dogajanja in ugotavljajo, o čem govori književno besedilo, razvijajo razumevanje zaporedja dogodkov z navajanjem vzrokov in posledic (vzroki za ustanovitev bratovščine), prepoznajo temo prijateljstva, solidarnosti in sodelovanja ter to utemeljijo. Z uresničevanjem ciljev te skupine, naj imajo učenci priložnost uvajati se v aktivno državljanstvo, obenem pa cilje lahko smiselno povezujemo tudi s cilji medijske vzgoje. Na območju manjšin učitelj namenja pozornost ohranjanju varnega okolja za kulturi obeh narodov in enakovrednemu spoznavanju enega in drugega naroda. Pri tem spodbuja razumevanje različnih kultur in razvija pozitivne medkulturne odnose. Učenci spoznajo, da Ustava Republike Slovenije, zakoni sosednjih držav ter mednarodne pogodbe zagotavljajo manjšinskim skupnostim pravice, ki prispevajo k ohranjanju njihove identitete in omogočajo njihovo aktivno vlogo v družbi.

Sodelovanje posameznika v pogovorih o občutljivih (kontroverznih) temah: Svet Evrope (2020) je občutljive ali kontroverzne teme opredelil kot teme, ki zbujajo močna čustva in delijo mnenja v skupnostih in družbi. Običajno vključujejo: sporne izjave; nasprotujoče si vrednote in prepričanja; med seboj nasprotujoča in tekmujoča dejstva; polarizirana stališča; nasprotja interesov; močna čustva; sumničavost in pomanjkanje zaupanja; podcenjevanje drugega. Ključna metoda dela je pogovor, pri čemer ima učiteljevo vodenje pogovora ključno vlogo. Pogovor razvija tudi zmožnost sodelovanja v demokratičnih procesih sporazumevanja in reševanja problemov ter s tem uspešnega sobivanja v demokratični družbi. Temeljna vodila pri usmerjanju pogovora naj bodo:

Sodelovanje posameznika v pogovorih o občutljivih (kontroverznih) temah: ugotoviti, kaj učenci že vedo o temi in kako so izvedeli zanjo;

Sodelovanje posameznika v pogovorih o občutljivih (kontroverznih) temah: sporočilo učencem, da učitelj ve, da je dogajanje zmedeno in zapleteno;

Sodelovanje posameznika v pogovorih o občutljivih (kontroverznih) temah: sporočilo učencem, da je pogovor o temi želena situacija;

Sodelovanje posameznika v pogovorih o občutljivih (kontroverznih) temah: učenci naj izrazijo svoja lastna mnenja. Učenci naj imajo priložnost razpravljati o nekaterih družbenih vprašanjih (brezposelnost, revščina, vpliv medijev) in razmišljati o možnih rešitvah. Družbena vprašanja učitelj aktualizira, glede na trenutno dogajanje v družbi. Pri cilju »raziskuje neposredno družbeno okolje z vidika aktualnosti in reševanja nekaterih družbenih vprašanj in išče rešitve« učenci predlagajo teme, ki jih želijo raziskati.

Organiziranost lokalne skupnosti: Pri uresničevanju ciljev učitelj ustvarja učno okolje, ki omogoča aktivno sodelovanje učencev, upošteva njihove interese, posebnosti okolja, v katerem živijo, in aktualne dogodke. Didaktični modeli poučevanja morajo omogočati interakcije med učenci, interakcije med učencem in učiteljem ter postopno oblikovanje čedalje bolj celovitih pojmovanj o svetu in odnosu do njega. Skupina ciljev se osredotoča na pomen in razumevanje aktivnega državljanstva, kar pomeni, da imajo učenci možnost sodelovati pri odločanju oziroma vplivanju na odločitve, ki se sprejemajo v demokratičnem družbenem prostoru, ter pri tem sooblikujejo in vplivajo na javne teme, ki zadevajo različne ciljne skupine. Aktivno državljanstvo pomeni soustvarjanje družbe in javnih tem na lokalni, državni in mednarodni ravni. Posledično s tem učenci krepijo demokratično delovanje in zagotavljajo vključenost posameznikov v družbo. Pomembno je, da aktivno državljanstvo temelji na medsebojnem spoštovanju, enakosti, upoštevanju človekovih pravic in demokratičnih vrednotah. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se učitelj osredotoča na lokalno skupnost in njeno ureditev. V simulaciji z igro vlog učenci lahko spoznavajo delovanje krajevne skupnosti ali občinske uprave, pišejo pobude za spremembe in izboljšanje življenja v lokalni skupnosti (predhodno opazujejo in raziskujejo okolje). (4.2.3.1) Uporablja portale za udejstvovanje v skupnosti. Svoje pobude lahko predstavijo na okrogli mizi, razstavi, ob maketah ipd. V okviru razredne skupnosti učitelj organizira volitve predsednika razredne skupnosti. Ob tem učenci spoznavajo temeljne zakonitosti demokratične družbe (volitve, predsednik in njegova vloga).

Organiziranost lokalne skupnosti: Dejavnosti morajo potekati z aktivno udeležbo učencev in ne smejo biti usmerjene zgolj v učenje definicij. Učenci imajo priložnost sodelovati pri razrednih ali šolskih projektih, pri čemer imajo priložnost sprejemati demokratične odločitve (npr. volitve predsednika razreda, izbira lokacije izleta, odločitev glede prostovoljne akcije). Učenci lahko spoznavajo temeljne pravice madžarske narodne skupnosti tudi s pomočjo publikacije “Ustava v stripu” (Cerar, 2019) v različici v madžarskem jeziku. Načrtujejo obiske ustanov, kot so npr. RTV Studio madžarskih programov v Lendavi/Szlovén RTV Lendvai Magyar Műsorok Stúdiója, Zavod za informativno dejavnost Népújság/Magyar Nemzetiségi Tájékoztatási Intézet Népújság szerkesztősége (MNTI), MMÖNK - Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, LKMNÖK – Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava, Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Dobrovnik, Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Šalovci in Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Moravske Toplice, Center Bánffy, MMISZ – Pomurska madžarska mladinska organizacija. Priporočena dejavnost Pismo županu: Učenci s pomočjo učitelja načrtujejo in v manjših skupinah s sošolci oblikujejo sporočilo županu o nakupu novih igralih (v tiskani sli digitalni obliki). Dejavnost se lahko izvede v učilnici ali v računalniški učilnici.

Organiziranost države in EU: Republika Slovenija se povezuje v širše politične skupnosti, je članica Evropske unije, Sveta Evrope idr. V teh okvirih državljanski status določajo človekove pravice in dolžnosti kot sistem temeljnih vrednot, ki so skupne za vse državljane in vzpostavljajo osnove družbenih norm in državljanske etike. Zato državljanstvo zahteva poznavanje, razumevanje in privzetje teh temeljnih pravic in dolžnosti, vrednot in norm. Dejavnosti učitelj usmeri v raziskovanje praznikov, njihovega pomena in dejavnosti ljudi ob njih. Cilj učitelj smiselno poveže z zgodovinskim vidikom (npr. z zgodbami o povezovanju ljudi v skupnosti v času prazgodovine in pomen ognja). V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se učenci podrobneje ukvarjajo z demokratično ureditvijo v Republiki Sloveniji in Evropski uniji, gospodarsko in ekonomsko ureditvijo ter človekovimi pravicami, zato učitelj v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju poskrbi za razumevanje temeljnih pojmov in relacij med njimi: lokalna skupnost, država, EU. Učitelj v poučevanje vključi navdihujoče citate, zgodbe in anekdote, slikovite predstavitve, kratke videe, izkušnje, ki se vtisnejo v spomin, in vprašanja, ki vzbudijo vedoželjnost in osmislijo nadaljnje učenje in vključenost vseh učencev. Spoznavanje Evrope in drugih delov sveta naj poteka priložnostno, ob temah, pri katerih je smiselno pogledati čez meje, in ob aktualnih dogodkih, ki jih čim pogosteje lociramo na globusu in zemljevidih. Učenci spoznavajo države EU ob zemljevidu in slikovnem gradivu in se jih ne učijo na pamet.