družba

Ustvarjanje pesmi, zgodb, pripovedi, stripov, risb, fotografij, filmčkov, animiranih filmov, reklam na izbrano socialno temo

Spremljanje lastnih dejavnosti ob dnevniku

Igra vlog in simulacije

Uprizoritev z lutkami in dramatizacijo

Gibalno in plesno izražanje

Interakcijske in socialne igre

Vključevanje tem in aktualnosti iz vsakdanjega življenja (npr. Izguba doma ob ujmi, stiska otrok na ozemljih, kjer poteka vojna), spoštljivo sprejemanje mnenj vseh učencev in soočenje z njimi

Različne vrste učnih pogovorov

Strukturirane diskusije, npr. barometer: zavzemanje stališča do spornih vprašanj

Dejavnosti sodelovalnega učenja: sodelovalne karte, preverjanje v parih, pošiljanje vprašanj, skupinska pojmovna mreža itd.

Uporaba zgodb

Uporaba vizualizacij

Delo z besedilom, fotografskim ali video gradivom

Igra vlog

Dnevniki občutkov: Učenci vsak dan zapišejo, kako se počutijo, kaj jih veseli, kaj jih je razburilo.

Kolo življenja: Narišejo kolo, ki predstavlja različna področja njihovega življenja (družina, prijatelji, šola, hobiji) in ocenijo, kako so zadovoljni s posameznim področjem.

Moje vrednote: Sestavijo seznam vrednot, ki so zanje pomembne, in razložijo, zakaj.

Vaje spoznavanja: Učenci se predstavijo skozi različne vloge (npr. moj najljubši junak, moje sanjsko delo).

Pogovori o poklicnih zanimanjih: Razpravljajo o svojih interesih, talentih in kako bi jih lahko povezali s poklicem.

Ogled kratkih filmov ali branje zgodb: Ogledajo si različne situacije, povezane z otrokovimi pravicami.

Igra vlog: Učenci igrajo vloge v različnih scenarijih, v katerih se kršijo ali spoštujejo otrokove pravice.

Izdelava plakatov ali brošur: Učenci izdelajo stripe, plakate, brošure o otrokovih pravicah.

Spoznavanje čustev s pomočjo kartic: Učenci poimenujejo in opišejo različna čustva prikazana na karticah.

Izvajanje tehnik vizualizacije in sproščanja: Učenci z različnimi vajami spoznavajo tehnike sproščanja.

Igra vlog: Učenci izražajo različna čustva v različnih situacijah.

Oblikovanje spletnega bontona.

Okrogla miza: Učenci razpravljajo o aktualnih družbenih vprašanjih, izmenjujejo mnenja in argumente ter se učijo spoštovati drugačna stališča.

Analiza medijskih vsebin: Učenci analizirajo novice, članke, video posnetke in druge medijske vsebine, prepoznavajo pristranskosti, iščejo dodatne informacije in oblikujejo lastna mnenja.

Igra vlog: Učenci se postavijo v vloge različnih akterjev v družbi in rešujejo konkretne družbene probleme.

Ugotoviti, kaj učenci že vedo o temi in kako so izvedeli zanjo;

Sporočilo učencem, da učitelj ve, da je dogajanje zmedeno in zapleteno;

Sporočilo učencem, da je pogovor o temi želena situacija;

Učenci naj izrazijo svoja lastna mnenja.

Organiziranost lokalne skupnosti

Pri uresničevanju ciljev učitelj ustvarja učno okolje, ki omogoča aktivno sodelovanje učencev, upošteva njihove interese, posebnosti okolja, v katerem živijo, in aktualne dogodke. Didaktični modeli poučevanja morajo omogočati interakcije med učenci, interakcije med učencem in učiteljem ter postopno oblikovanje čedalje bolj celovitih pojmovanj o svetu in odnosu do njega.

Skupina ciljev se osredotoča na pomen in razumevanje aktivnega državljanstva, kar pomeni, da imajo učenci možnost sodelovati pri odločanju oziroma vplivanju na odločitve, ki se sprejemajo v demokratičnem družbenem prostoru, ter pri tem sooblikujejo in vplivajo na javne teme, ki zadevajo različne ciljne skupine. Aktivno državljanstvo pomeni soustvarjanje družbe in javnih tem na lokalni, državni in mednarodni ravni. Posledično s tem učenci krepijo demokratično delovanje in zagotavljajo vključenost posameznikov v družbo. Pomembno je, da aktivno državljanstvo temelji na medsebojnem spoštovanju, enakosti, upoštevanju človekovih pravic in demokratičnih vrednotah. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se učitelj osredotoča na lokalno skupnost in njeno ureditev. V simulaciji z igro vlog učenci lahko spoznavajo delovanje krajevne skupnosti ali občinske uprave, pišejo pobude za spremembe in izboljšanje življenja v lokalni skupnosti (predhodno opazujejo in raziskujejo okolje). 4.2.3.1 Uporablja portale za udejstvovanje v skupnosti. Svoje pobude lahko predstavijo na okrogli mizi, razstavi, ob maketah ipd.

V okviru razredne skupnosti učitelj organizira volitve predsednika razredne skupnosti. Ob tem učenci spoznavajo temeljne zakonitosti demokratične družbe (volitve, predsednik in njegova vloga). Dejavnosti morajo potekati z aktivno udeležbo učencev in ne smejo biti usmerjene zgolj v učenje definicij. Učenci imajo priložnost sodelovati pri razrednih ali šolskih projektih, pri čemer imajo priložnost sprejemati demokratične odločitve (npr. volitve predsednika razreda, izbira lokacije izleta, odločitev glede prostovoljne akcije).

Učenci spoznavajo temeljne pravice italijanske narodne skupnosti s pomočjo publikacije Ustava v stripu (La costituzione a fumetti: [la costituzione illustrata della Repubblica di Slovenia - selezioni di articoli], 66 (2022). v različici v italijanskem jezik. Načrtujejo vodene obiske ustanov, kot so npr. RTV Koper – Capodistria, sedež lokalne Skupnosti Italijanov ali Obalne Samoupravne Skupnosti Italijanske Narodne Skupnosti (OSSIN).

Priporočena dejavnost ·

Pismo županu: Učenci s pomočjo učitelja načrtujejo in v manjših skupinah oblikujejo sporočilo županu o nakupu novih igral (v tiskani sli digitalni obliki). Dejavnost se lahko izvede v učilnici ali računalniški učilnici. ·

Organiziranost države in EU

Republika Slovenija se povezuje v širše politične skupnosti, je članica Evropske unije, Sveta Evrope idr. V teh okvirih državljanski status določajo človekove pravice in dolžnosti kot sistem temeljnih vrednot, ki so skupne za vse državljane in vzpostavljajo osnove družbenih norm in državljanske etike. Zato državljanstvo zahteva poznavanje, razumevanje in privzetje teh temeljnih pravic in dolžnosti, vrednot in norm. Dejavnosti učitelj usmeri v raziskovanje praznikov, njihovega pomena in dejavnosti ljudi ob njih. Cilj učitelj smiselno poveže z zgodovinskim vidikom (npr. z zgodbami o povezovanju ljudi v skupnosti v času prazgodovine in pomen ognja). V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se učenci podrobneje ukvarjajo z demokratično ureditvijo v Republiki Sloveniji in Evropski uniji, gospodarsko in ekonomsko ureditvijo ter človekovimi pravicami, zato moramo v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju potrebno poskrbeti za razumevanje temeljnih pojmov in relacij med njimi: lokalna skupnost, država, EU.

Učitelj v poučevanje vključi navdihujoče citate, zgodbe in anekdote, slikovite predstavitve, kratke videe, izkušnje, ki se vtisnejo v spomin, in vprašanja, ki vzbudijo vedoželjnost in osmislijo nadaljnje učenje in vključenost vseh učencev.

Spoznavanje Evrope in drugih delov sveta naj poteka priložnostno, ob temah, pri katerih je smiselno pogledati čez meje, in ob aktualnih dogodkih, ki jih čim pogosteje lociramo na globusu in zemljevidih. Učenci spoznavajo države EU ob zemljevidu in slikovnem gradivu in se jih ne učijo na pamet.

V temi so zajeti cilji in vsebine, ki predvsem s sociološkega vidika razširjajo in nadgrajujejo temo skupnosti iz predmeta spoznavanje okolja. Učenci pridobivajo znanja o svojem okolju, spoznavajo in vrednotijo razmerja med posameznikom, družbo in okoljem v vseh njegovih sestavinah, interakcijah ter soodvisnostih. Posebna pozornost je namenjena razvoju sociokognitivnih (npr. razumevanje socialnih situacij) in socialnih spretnosti (npr. sodelovanje), vključno s samouravnavanjem čustev, razumevanjem in spoštovanjem raznolikosti, skrbjo za sebe in druge. Učenci se učijo izražati mnenja na spoštljiv način, samostojno odločati, prevzemati odgovornost ter razvijati navade, ki prispevajo h kakovostnemu in aktivnemu življenju posameznika v skupnosti ter sodelovanju v skupinskih dejavnostih. Postopoma se razvija logično in kritično mišljenje: s postavljanjem problemskih vprašanj, raziskovanjem dokaznih gradiv, razlago pojmov in povezav med njimi ter reševanjem problemov in analiziranjem podatkov. Pomembno je spodbujati učence k samostojnemu razmišljanju in izogibanju iracionalnemu sklepanju ter pretiranemu poenostavljanju. Učenci oblikujejo stališča do pojavov in dogodkov v skupnosti, razvijajo osebne vrednote ter razumevanje raznolikosti in kompleksnosti sodobnega sveta. Pri uresničevanju ciljev učitelj ustvarja varno, spodbudno in vključujoče učno okolje, ki učencem omogoča aktivno, spoštljivo in odgovorno delovanje, sodelovanje in medsebojne interakcije; okolje, v katerem učenci postopno oblikujejo celovito pojmovanje o svetu, odnos do njega in svojo vlogo v njem.

Cilji in vsebine se smiselno uresničujejo in postopoma nadgrajujejo iz 4. v 5. razred, kot npr. od razvijanja zavedanja o svojih lastnostih, interesih, potencialih, vrednotah in osebnem razvoju v 4. razredu do zavedanja o osebnem napredku, lastni izbiri in poklicnih željah v 5. razredu.