družboslovje

Geografija dijakom omogoča razumevanje medsebojnih odnosov med človekom in pokrajino na vseh ravneh – od lokalne do globalne. S poudarkom na aktualnih izzivih, kot so podnebne spremembe, migracije in trajnostna raba naravnih virov, predmet vključuje uporabo sodobnih tehnologij, kot so geografski informacijski sistemi (GIS), za analizo prostorskih in okoljskih vprašanj.

Geografija ima ključno vlogo pri vzgoji in izobraževanju mladih, saj jim omogoča pridobivanje znanj, veščin in vrednot, ki so nepogrešljivi za razumevanje sveta in odgovorno ravnanje v njem. Geografska znanja so uporabna in nujna v družbi, z njimi dijaki razumejo vzroke in posledice pojavov in procesov ter se usposobijo za aktivno in odgovorno (so)delovanje v družbi in prostoru.

Dijaki se usposobijo za kritično presojo okoljskih in prostorskih izzivov ter pridobijo praktične veščine, kot so prostorska orientacija, uporaba terenskih raziskovalnih metod in digitalnih orodij.

Pri cilju spoznava značilnosti ter součinkovanje naravnogeografskih in družbenogeografskih sestavin v domači pokrajini, Sloveniji in izbranih pokrajinah po svetu naj učitelj pri dijakih spodbuja iskanje informacij in vsebin v digitalnih okoljih ter jim pomaga pri izboljševanju osebnih strategij iskanja. 4.1.1.1

Pri tem naj učitelj razišče razišče izbrano digitalno kompetenco, tako da si ogleda opis kompetence v dokumentu DigComp 2.2 – Okvir digitalnih kompetenc za državljane z novimi primeri rabe znanja (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n0n2c3c). Učitelj naj se avtonomno odloči, kako bo predstavil to digitalno kompetenco in s katerimi dejavnostmi bo pomagal dijakom, da jo razvijejo.

Obravnava vključuje naravne in družbenogeografske procese, slovenske skupnosti v tujini ter vlogo Slovenije v evropskih in globalnih okvirih.

Geografija je povezana z drugimi predmeti, zlasti z zgodovino, kar prispeva k boljšemu razumevanju kulturne dediščine in geografskih pojavov.

Geografija je veda, ki celostno raziskuje pokrajino. To pomeni, da proučuje vse sestavine v pokrajini, tako naravne kot družbene, prav tako pa njihovo prepletanje in součinkovanje. Zavedati se moramo, da naj bodo naši posegi v prostor oziroma pokrajino odgovorni in smotrni.

Geografska znanja uporabljamo vsakodnevno, zato je geografija obvezno predmetno področje v izobraževanju mladih.

Geografija nam daje znanje o pokrajinah in ljudeh, ki tam živijo.

Osnovno vodilo pri poučevanju geografije naj bo zemljevid.

Učitelj naj pri poučevanju rokuje tako s tiskanimi kot z digitalnimi zemljevidi ter tiskanimi in digitalnimi atlasi. Za pouk geografije sta atlas in zemljevid nujna pripomočka, saj lahko le z njuno pomočjo razvijamo prostorske predstave pri dijakih, jih prostorsko opismenimo in poskrbimo, da naučene informacije pravilno umeščamo v prostor. Na ta način preprečimo kopičenje faktografskega znanja.

Priporočamo spremljanje dokumentarnih filmov, do katerih lahko učitelj dostopa prek svetovnega spleta. Na ta način lahko dijake navaja na odgovorno uporabo medijev in krepi njihovo medijsko senzibilnost. Priporočamo, da učitelj redno spremlja prosto dostopne dokumentarne filme na slovenskem medijskem portalu MMC, njihovo vsebino pa vključuje v pouk družboslovja.

Pomembna metoda dela je pri pouku geografije opazovanje pokrajine in njenih sprememb. Zato priporočamo, da učitelj pri pouku uporablja različna vizualna gradiva – slike, fotografije, grafične prikaze, ilustracije ipd. – in na podlagi slikovnih gradiv dijakom približa pokrajine in procese v pokrajini. Uporaba slikovnih gradiv prispeva k boljši zapomnljivosti in trajnejšemu znanju.

Pri pouku geografije lahko krepimo in razvijamo tudi bralno pismenost dijakov. To bomo dosegli z različnimi besedili, ki jih prebirajo dijaki. V poštev pridejo tako strokovna besedila kot leposlovje. V primeru rabe leposlovja lahko uvedemo tudi t. i. geografsko bralno značko.

Priporočamo, da med poukom obravnavamo aktualne vsebine in s tem stremimo k aktualizaciji pouka. Učitelj naj z dijaki obravnava aktualne dogodke v domači pokrajini, regiji, državi ali širše v globalnem prostoru. Na ta način bo dijakom priučil zavest o rednem spremljanju aktualnih dogodkov in ustreznem odzivanju nanje.

Z uporabo grafov in preglednic lahko pri pouku geografije krepimo tudi matematično pismenost.

Dodajte refleksijo kot ključno fazo po vsaki dejavnosti, da dijaki lahko analizirajo pridobljena znanja in izkušnje.

Dejavnosti načrtujte tako, da preverite predznanje dijakov oz. ugotovite področja pomanjkljivega znanja in razumevanja ključnih konceptov, saj to lahko vpliva na nadaljnje usvajanje ciljev in standardov znanja.

Načrtujte dejavnosti tako, da vključujete povezovanje z različnimi poklicnimi področji in okoliščinami iz realnega delovnega okolja.

To omogoča dijakom, da razvijajo razumevanje specifičnih znanj, spretnosti in kompetenc, ki so ključni za njihov poklicni razvoj.

Dejavnosti, ki dijakom omogočajo razvoj podjetnostne kompetence, temeljijo na ustvarjanju priložnosti za reševanje realnih problemov, sodelovanju in ustvarjalnem razmišljanju. Delo naj poteka v skupinah, v katerih si dijaki razdelijo vloge in se učijo sodelovanja, komunikacije in mreženja. Dijak naj bo v čim večji meri vključen v procese prepoznavanja problema, priprave nabora možnih rešitev problema, izbire najbolj optimalne rešitve na podlagi predhodno zastavljenih kriterijev ter razvijanja možne rešitve. Pomembno je, da dijak načrtuje in upravlja različne vire (npr. materialne, finančne, zunanje osebe kot vir znanja).

Učitelj naj spodbuja dijake, da se učijo na podlagi izkušenj, reflektirajo svoje odločitve in evalvirajo rezultate. S takšnim pristopom bodo dijaki razvijali ustvarjalnost, odgovornost, prilagodljivost in sposobnost prenosa idej v prakso.

Dijaki naj usvajajo znanja na podlagi študij primerov, problemske diskusije, učnih simulacij in igre vlog. Pri tem naj učitelj izhaja iz dejstev, a obenem upošteva, da so znanosti v nenehnem razvoju oz. na poti do novih odkritij. Učno eksperimentiranje ima veliko didaktično vrednost, saj dijakom omogoča, da razvijajo tudi spretnosti uporabe (raziskovalnih) pripomočkov ter veščine načrtnega opazovanja, sklepanja in posploševanja.

Dijaki naj imajo pri pouku geografije ne samo možnost samostojnega dela, ampak tudi možnost predstavitve oz. interpretacije svojih rezultatov in ugotovitev. S tem dolgoročno vplivamo na razvijanje komunikacijskih veščin ter možnosti prenašanja pomembnih informacij do javnosti, obenem pa krepimo zavedanje lastnih zmožnosti in pomena posameznika za delovanje skupnosti.

Del geografskega opismenjevanja je tudi kartografsko opismenjevanje, ki temelji na branju zemljevidov. Kartografsko opismenjevanje je proces pridobivanja znanj in spretnosti, ki omogočajo razumevanje, interpretacijo, uporabo in ustvarjanje zemljevidov ter drugih kartografskih prikazov. Gre za kombinacijo teoretičnega znanja o kartografiji in praktičnih veščin, ki so potrebne za učinkovito uporabo kartografskih orodij in virov.

Prepoznavanje pokrajinskih sestavin naj učitelj obravnava z dijaki ob fotografijah konkretnih pokrajin. Na enakih primerih navaja dijake na razmišljanje o medsebojni povezanosti pokrajinskih sestavin na fotografiji in o potencialnih spremembah, do katerih bi lahko prišlo, če bi spremenili eno ali več sestavin pokrajin.

Učitelj naj navaja čim več konkretnih primerov uporabnosti geografije v vsakodnevnem življenju (npr. načrtovanje izletov ali potovanj, branje novic v medijih, spremljanje besedil pesmi in popevk, spremljanje dnevnih poročil). Dijaki lahko prinesejo slike iz domače pokrajine, na katerih katerih opazujejo spremembe v pokrajini (npr. gradnja nove prometnice, posek lokalnega gozda, gradnja nove tovarne).

Dijaki lahko v šolo prinesejo fotografije, ki prikazujejo različne pokrajine in območja v Sloveniji. Fotografije so lahko z njihovih izletov, potovanj po Sloveniji, lahko so iz časopisov, turističnih letakov, reklam itd. Na tla učilnice ali na igrišče pri šoli lahko narišejo velik obris Slovenije (s trakom ali pisalom, ki se ga da izbrisati). Vsak učenec položi svojo fotografijo, kamor misli, da spada, in pojasni, zakaj je fotografijo položil v ta del Slovenije.

Ključno je, da dijaki postopoma razumejo prepletenost in celostnost pokrajine ter izzivov v njej. Ti izzivi ustvarjajo možnosti za raziskovanje in zaposlitev.

Pri prepoznavanju sestavin pokrajin si lahko učitelj pomaga z razglednicami – dijakom naroči, naj prinesejo k uri geografije različne razglednice. Na njih označijo s flumastri naravne in družbene sestavine pokrajine oz. jih napišejo na hrbtno stran razglednice. Razglednice lahko potem razstavijo v razredu in se ob njih urijo v prepoznavanju sestavin pokrajin. Kot pomembna geografska učila naj učitelj izpostavi učilo, ki ga uporabljajo pri pouku.

Osnovno učilo: zemljevidi (tiskani in digitalni) ter atlasi.

Uporaba zemljevidov s ciljem razvijanja prostorskih predstav dijakov.

Aktualizacija pouka: učitelj naj pri pouku obravnava aktualne družbeno- in naravnogeografske dogodke in procese v lokalnem, regionalnem, nacionalnem in globalnem prostoru.

Dokumentarni filmi: redno spremljanje dokumentarnih filmov, dostopnih na spletni strani MMC, da dijake navajamo na odgovorno uporabo medijev in krepimo medijsko senzibilnost.

Raznoliki viri: uporaba fotografij, skic, ilustracij, videogradiv in različnih besedil, vključno z leposlovjem in strokovno literaturo, za razvoj bralne pismenosti.

Uporaba digitalnih virov:

Google Earth: virtualno raziskovanje oddaljenih pokrajin za spoznavanje geografskih značilnosti.

Statistični urad RS (SURS): uporaba spletnih virov za razvijanje digitalnih spretnosti.

Raziskovanje družbenogeografskih procesov / analiza podatkov: uporaba preglednic, grafov, klimogramov in starostnih piramid za krepitev matematične pismenosti.

Strokovna literatura: spodbujanje branja strokovne literature, kot je revija Geografski obzornik.

Geografska bralna značka: uvajanje geografske bralne značke in uporaba napotkov, ki so navedeni v virih in literaturi.

Tematika slovenskih manjšin / dvojezična poročila: ogled dvojezičnih poročil za poglobljeno razumevanje slovenskih skupnosti v sosednjih državah.

Intervjuji slovenskih izseljencev: poslušanje intervjujev na spletnih straneh Radia Val 202 (Globalna vas).

Spletni viri o Slovencih v tujini: različne spletne strani z informacijami o Slovencih izven Slovenije.

Intervjuji z lokalnimi prebivalci: zbiranje zgodb in izkušenj ljudi, ki živijo v pokrajini, ter vključitev teh informacij v seminarske naloge.

Samoevalvacija in refleksija: refleksija po terenskem delu.

Po zaključenem terenskem delu dijaki napišejo refleksije o tem, kaj so se naučili, kako so uporabljali različne tehnike in kaj bi lahko izboljšali pri naslednjem raziskovanju.

Samoocenjevalni listi: učitelj naj pripravi samoocenjevalne liste, na katerih dijaki ocenijo svojo uporabo orodij in tehnik ter sodelovanje v skupini.

Vključevanje interdisciplinarnih pristopov

Povezovanje z drugimi predmeti: učitelj vključi elemente iz biologije (npr. rastlinstvo in živalstvo) in zgodovine (npr. vpliv pokrajine na zgodovinsko dogajanje) pri raziskovanju pokrajine, kar omogoča širše razumevanje tem.

Sodelovanje in soustvarjanje s povezovanjem šol / vključitev dijakov iz dvojezičnih območij ter pripadnikov drugih narodov, ki živijo v Sloveniji, za spodbujanje razumevanja kulturne raznolikosti.

Pomembno je, da ocenjevanje poteka na tak način, kot se izvaja pouk (»ocenjujem tako, kot poučujem«).

Znanje preverjamo in ocenjujemo v skladu z veljavnim pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja. Pri pouku družboslovja v srednjem poklicnem izobraževanju znanje preverjamo ustno in pisno, preverjamo in ocenjujemo pa tudi druge učne dosežke in izdelke dijakov. Pri pouku družboslovja v srednjem poklicnem izobraževanju enakovredno preverjamo in ocenjujemo deklarativno (vsebinsko) znanje ter procesno znanje (znanje veščin, kompetenc).

Preverjanje in ocenjevanje znanja je najpomembnejša in hkrati najobčutljivejša faza vzgojno-izobraževalnega procesa. Vsebina in način preverjanja in ocenjevanja znanja vplivata tudi na to, kaj, koliko in s kakšno vnemo se bodo učili dijaki.

Od učiteljevega vrednotenja znanja dijakov je odvisno, ali bo znanje ostajalo le na ravni reprodukcije ali pa bodo dijaki učno snov tudi resnično razumeli in znanje uporabili za reševanje različnih izzivov/problemov v vsakdanjem življenju.

Priporočamo formativno spremljanje in preverjanje znanja in učenja.

Učitelj izhaja iz učnih ciljev in standardov znanja, ki jih preverja ob obravnavi teme in pred pisnim ocenjevanjem znanja.

Učitelj naj glede na zastavljene standarde uporablja različne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer lahko glede na svojo strokovno presojo izbira tako med pisnim in ustnim preverjanjem ter ocenjevanjem znanja kot tudi med ocenjevanjem izdelkov, načrtov, nastopov, predstavitev, člankov, terenskega dela in na druge načine; še posebej naj načrtuje ocenjevanje izdelkov in dejavnosti, ki se vsebinsko povezujejo s poklicno usmeritvijo.

Dijaki lahko svoje znanje izkažejo na različne in ustvarjalne načine.

Primeri: dopolnjeni zemljevidi ali legende k zemljevidom, preglednice, e-miselni in miselni vzorci, digitalne predstavitve, npr. predstavi naravno- in družbenogeografske značilnosti izbranih pokrajin in jih med seboj primerja, predstavi slikovno gradivo o lokalni pokrajini in opiše njene značilnosti, predstavi aktualni družbenogeografski proces v Sloveniji, na zemljevidu pokaže, imenuje in opiše narodnostno mešana območja v Sloveniji ter območja v sosednjih državah, kjer živi slovenska skupnost.

Več informacij o preverjanju in ocenjevanju se nahaja v specialnodidaktičnih navodilih.

Geografija: raziskava lokalnih turističnih destinacij in njihov trajnostni razvoj;

Zgodovina: raziskovanje zgodovinskih dogodkov ali osebnosti, ki bi lahko predstavljali osnovo za turistično ponudbo (npr. tematske ture);

Sociologija: analiza vpliva turizma na lokalno skupnost (npr. kulturna izmenjava, gospodarski učinki, tveganja gentrifikacije).

Geografija: dostopnost zdravstvenih storitev v različnih regijah in analiza zdravstvenih izzivov glede na demografijo;

Zgodovina: zgodovinski razvoj zdravstvenega sistema (npr. uvedba javnega zdravstva, napredek medicine);

Sociologija: socialni vidiki zdravstvene oskrbe (vpliv družbenih razredov, stigma pri duševnem zdravju).

Geografija: vpliv industrijskih con na lokalno okolje in trajnostne rešitve v proizvodnji;

Zgodovina: industrijska revolucija in razvoj tehnologije skozi čas (poudarek na Sloveniji);

Sociologija: analiza delovnih pogojev in pomen socialne odgovornosti podjetij.

Geografija: globalizacija in njen vpliv na lokalno gospodarstvo;

Zgodovina: razvoj trgovine skozi čas (npr. svilne poti, industrijska revolucija, digitalna ekonomija);

Sociologija: etika v poslovanju in vpliv oglaševanja na potrošnike.

Geografija: raziskava vpliva podnebnih sprememb na kmetijstvo in trajnostne prakse; dijaki analizirajo kmetijske vire v kraju (zemlja, voda, vreme) in predlagajo trajnostne rešitve za izboljšanje pridelave;

Zgodovina: razvoj kmetijstva v Sloveniji skozi čas in njegov pomen za narodno identiteto; dijaki raziskujejo stare kmetijske prakse in predlagajo način, kako jih vključiti v sodobno pridelavo (npr. permakultura);

Sociologija: vpliv kmetijstva na lokalne skupnosti (povezovanje skupnosti, pomen lokalne pridelave); dijaki opravijo anketo med vrstniki in analizirajo njihove nakupovalne navade ter vpliv oglaševanja.

Geografija: vloga Slovenije kot logističnega križišča Evrope (Luka Koper, železnice);

Zgodovina: razvoj transporta skozi zgodovino (od kočij do sodobne logistike);

Sociologija: vpliv transporta na način življenja in povezanost regij.

Znanje preverjamo in ocenjujemo v skladu z veljavnim pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja. Pri pouku družboslovja v srednjem poklicnem izobraževanju znanje preverjamo ustno in pisno, preverjamo in ocenjujemo pa lahko tudi raznolike druge učne dosežke in izdelke dijakov. Pri pouku družboslovja v srednjem poklicnem izobraževanju enakovredno preverjamo in ocenjujemo deklarativno (vsebinsko) znanje ter procesno znanje (znanje veščin, kompetenc).

Pomembno je, da ocenjevanje poteka na tak način, kot se izvaja pouk (»ocenjujem tako, kot poučujem«).

Dijaki tako lahko svoje znanje izkažejo na različne in ustvarjalne načine glede na specifike teme.

Predlogi so zapisani v didaktičnih priporočilih in specialno - didaktičnih priporočilih področja/predmeta.

Učitelj naj glede na zastavljene standarde uporablja različne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer lahko glede na svojo strokovno presojo izbira tako med pisnim in ustnim preverjanjem ter ocenjevanjem znanja kot tudi med ocenjevanjem izdelkov, načrtov, nastopov, predstavitev, člankov, terenskega dela in na druge načine; še posebej naj načrtuje ocenjevanje izdelkov in dejavnosti, ki se vsebinsko povezujejo s poklicno usmeritvijo.

Vključitev naravnih in kulturnih značilnosti: učitelj poudari, kako pokrajina vpliva na življenje ljudi in njihove običaje.

Dijakom daje temeljno zavedanje, da se vse sestavine v pokrajini medsebojno prepletajo in součinkujejo, kar jih vodi do zmožnosti premišljenega ravnanja v prostoru in vrednotenja posegov v prostor ter obenem do razumevanja posledic lastnih dejanj.

Geografija dijake utrjuje v zavedanju, da je zelo pomembno, kaj počnemo v pokrajini in kako oz. kako posegamo vanjo, da bodo njihova oz. naša dejanja povzročala čim manj škode in čim več dobrega tako v lokalnem in regionalnem kot v globalnem prostoru. Geografija dijakom omogoča razumevanje kompleksnosti sveta, razvijanje kritičnega mišljenja in pridobivanje praktičnih veščin.

Učitelj lahko pokaže svoje fotografije, na katerih so tipični primeri reliefnih oblik, in te predstavi dijakom.

V temo so umeščeni skupni cilji področij jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, zdravje in dobrobit, trajnostni razvoj ter podjetnost, ki so dodatno pojasnjeni v didaktičnih priporočilih in specialno- didaktičnih priporočilih.