Film

Film sodi med najpomembnejše in najbolj razširjene umetnostne, kulturne, razvedrilne ter gospodarske fenomene sodobnega časa. Predstavlja obliko avdiovizualne ustvarjalnosti, ki je povzela prvine ostalih umetnostnih vrst, hkrati pa je zasnovala samosvoj, izviren in neodvisen izraz.

V izraznem smislu je film umetnost in medij, ki združuje gibljive slike, zvok, glasbo ter posebne učinke z namenom, da pripoveduje zgodbe, izraža ideje, posreduje spoznanja, razmišljanja, doživetja in vizije ali pa vzpostavlja vzdušje, vzbuja občutja, razpoloženja ter čustvene odzive. V tehničnem smislu film nastaja z zaporednim prikazovanjem posameznih sličic (fotogramov), ki ustvarijo iluzijo gibanja.

V razčlembi splošnih določil se tema posveča vrstam in oblikam filma. Vrste delimo na igrani, dokumentarni, animirani in eksperimentalni film. Vsaka vrsta ima osnovne značilnosti in stilistične ter estetske prvine.

Oblike filma pa se v skladu s trajanjem (oziroma dolžino) delijo na kratkometražni, srednjemetražni in dolgometražni film.

Med osnove filmskega ustvarjanja se uvrščajo tehnična filmska sredstva nemega in zvočnega filma: filmski formati in nosilci, kamere ter projektorji; oblike filma; črno-bela ter barvna slika, analogna in digitalna tehnologija.

Tema vključuje tudi spremembe v razvoju tehnike snemanja slike (kamere) in zvoka ter vpliv tehnoloških izumov na filmske ustvarjalne procese in njihov razvoj. Značilni razvojni prelomi so npr. vpeljava zvoka v film, uvajanje barvnega filma, razvoj lahkih, refleksivnih kamer po drugi svetovni vojni; izum in izboljšave prenosnih snemalnikov zvoka; prehod na digitalno tehnologijo v vseh oblikah in fazah filmske produkcije ter reprodukcije.

Filmsko ustvarjanje lahko delimo po fazah produkcije oz. realizacije: razvoj scenarija in razvoj projekta, priprava na snemanje, snemanje, postprodukcija. Tem fazam sledijo faze reprodukcije: distribucija, prikazovanje, promocija.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Posamezno vrsto filma prikažemo s predvajanjem kratkometražnih del ali z odlomki dolgometražnih filmov. Pri obravnavi filmskega zvoka lahko predvajamo odlomek filma brez slike ali brez zvoka. Pri temi iluzija gibanja predstavimo delovanje optičnih igrač. Nekatere izmed optičnih igrač skušajo dijaki (pri pouku, projektno delo, domača naloga) tudi sami izdelati. Dijaki berejo, interpretirajo in analizirajo besedila filmskih revij ter filmskih kritik. Prav tako spremljajo filmske oddaje in tako spoznavajo film kot umetnost. Dijaki si ogledajo filme na izvirnih nosilcih v primernem okolju kinodvorane. Skozi razgovor v razredu ozavestijo izkušnjo individualnega in kolektivnega ogleda filma. Možen je ogled nemih filmov ob različnih glasbenih spremljavah. Ogled črno-belih filmov, v katerih dijaki prepoznavajo pionirske tehnike barvanja filmov - tintiranih, toniranih in koloriranih filmov ter filmov posnetih v Technicolor tehnologiji tritračne kamere. Dijaki se prvič soočijo s filmskim scenarijem. Na glas prebirajo sinopsise in scenarije poznanih filmov ter se seznanijo s scenarističnimi veščinami, izgradnjo likov, dramaturško zasnovo. Dijaki lahko obiščejo profesionalni studio (npr. Viba) in si ogledajo proces produkcije in postprodukcije.