Filmsko ustvarjanje

Filmsko ustvarjanje je predmet, kjer s pomočjo filmske teorije in analize filmskih del dijaki poglobljeno spoznavajo filmski jezik in se tako lažje pripravijo tudi na svoje praktične vaje. V tem smislu je predmet povezan tako s filmskimi delavnicami kot z zgodovino in teorijo gledališča in filma.

Pri predmetu obnovijo in poglobijo svoje znanje o glavnih fazah in poteku filmskega ustvarjanja. To je med umetniškimi dejavnostmi specifično zaradi široke palete različnih znanj, ki jih proces zahteva (pisanje, likovna izraznost, igra, muzikaličnost, tehnična znanja (optika, akustika, računalništvo ...)), in hkratne produkcijske kompleksnosti različnih faz. Obenem je snovanje filmov kljub podpiranju specifičnosti in subjektivnosti avtorskih izrazov izrazito kolektiven proces. Ta zahteva sposobnost sodelovanja, skupinskega dela, sposobnost artikulacije in komuniciranja ter zavedanje pomena posameznih funkcij, faz in nalog.

Iz obnove znanj, ki so jih v bolj teoretični obliki že pridobili, se s poglabljanjem vedenja o razdelitvi dela v različnih fazah (preko navezav na delavnici Scenarij in režija in Snemanje in montaža predmeta, SIR in SIM) prehaja v bolj praktično usmerjeno znanje, z namenom, da se dijaki lažje orientirajo in organizirajo tudi pri zasnovi lastnih filmov. Podobno velja pri poglabljanju znanja o vlogah v filmski ekipi. Sledi se prehodu v konkretizacijo pri lastnem filmskem ustvarjanju. Ko pri tem prihaja do praktičnih dilem in odločitev, se oblikuje bolj poglobljeno poznavanje specifičnega področja (npr. scenaristike, kostumografije ipd.). Na ta način se razvijajo tudi sposobnost prepoznavanja kreativnih odločitev pri ogledih filmov, sposobnost analize specifičnega sektorja in razvijanje stališč, okusa, kreativnosti ter lastne inspiracije. In obratno – preko analize filmov se prepoznavajo kreativne odločitve različnih sektorjev in s poglabljanjem znanja pridobivajo ideje in suverenost za lastne projekte.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Tema se veže na predmet zgodovina in teorija gledališča in filma. Tam se pridobljeno znanje o fazah filmskega ustvarjanja (predprodukcija, produkcija, postprodukcija) in filmskih poklicih usmerja v bolj praktične vidike in konkretne kreativne možnosti glede dilem, pred katere so dijaki postavljeni pri snovanju lastnih filmskih del. Konkretizacija omogoča tudi poglobljeno analizo različnih postopkov in njihov vpliv na filmsko delo. Podobno se tema navezuje na predmet zgodovina in teorija gledališča in filma tudi glede analize značilnosti avdiovizualnih vrst (igrani film, TV-oddaja, dokumentarni, eksperimentalni in animirani film, umetniški video, spletne videovsebine idr.) ter filmskih oblik (kratki, srednje- in dolgometražni film). Tudi tu je analiza usmerjena v razmislek o različnih kreativnih možnostih in njihovih pomenih. Navezava na delavnici Scenarij in režija in Snemanje in montaža sta spoznavanje in analiza dela različnih faz ustvarjanja in filmskih poklicev. Na ta način dijaki razmišljajo in spoznavajo področja dela in naloge, ki jih v delavnicah SIR in SIM tudi sami prevzemajo (scenarist, režiser, direktor fotografije, scenograf, kostumograf, oblikovalec maske itd.). Zaželena so usklajevanja s profesorji predmeta zgodovina in teorija gledališča in filma in delavnic Scenarij in režija in Snemanje in montaža, npr. glede usmeritve v bolj teoretične ali praktične vidike posameznih faz in poklicev.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Znanje dijaki izkazujejo pisno in ustno. Vključuje analizo izbranih AV-primerov. Izkažejo ga lahko tudi s pisanjem esejev ali pripravo seminarskih nalog in krajših predstavitev. Izkažejo ga lahko tudi z različnimi praktičnimi vajami z usmerjenimi vsebinskimi fokusi (npr. kratka vaja v določenem žanru, dokumentarnem stilu, eksperimentalnem filmu …). Za preverjanje in ocenjevanje krajših vaj pripravimo opisne kriterije.

OPISNI KRITERIJI: Primeri opisnih kriterijev, ki jih lahko v skladu z veljavno zakonodajo uporabimo pri ocenjevanju praktičnih vaj: Pojasnilo : Kakovostne prvine za področje filmskih vaj so dramaturška suverenost – tehnična dodelanost – suverena rabe kompozicije, osvetlitve, rakurzov, objektivov in drugih elementov filmske fotografije – barvitost – strogost – sproščenost – ekspresivnost – realističnost – stiliziranost – natančnost – čustvenost – duhovitost – pripovednost – poetičnost – abstraktnost – simbolnost. Odlično znanje – pri analizi in poznavanju pojmov je dijak sposoben sinteze in izvirne nadgradnje, ima dovolj prvin razpravljanja, primerjanja, utemeljevanja, vrednotenja, ki kaže na poglobljeno znanje. Izdelek je inovativen in dovolj dovršen, kandidat izkazuje dobro obvladovanje filmskega jezika in poznavanje uporabe izraznih sredstev; kaže tendenco po avtorski izraznosti in ustvarjalno vizijo; delo je vsebinsko močno in intenzivno, vsebuje pomembne prvine kakovosti. Prav dobro znanje – dijak je sposoben primerjave in sinteze s prvinami razpravljanja, primerjanja, utemeljevanja; izdelek izkazuje dobro obvladovanje tehnike in suvereno obvladovanje elementov filmskega jezika, ki jih zna uporabljati skladno z namenom; delo je inovativno in dodelano; vsebuje dosti prvin kakovosti. Dobro znanje – dijak je pri analizi in poznavanju pojmov sposoben primerjati, vključuje prvine razpravljanja, refleksije, primerjanja, utemeljevanja in vrednotenja; izdelek je sorazmerno dodelan in inovativen; dijak izkazuje določeno usposobljenost in poznavanje tehničnih znanj; pokaže več prvin kakovosti.

OPISNI KRITERIJI: Zadostno znanje – dijak pri analizi, opisovanju in razlagi pokaže zelo malo teoretičnega znanja in poznavanja pojmov, malo strokovnega znanja in spretnosti; izdelek je nedomiseln, neprepričljiv; izrazno je okoren, površen, nedodelan, z napakami; pokaže le nekaj prvin kakovosti. Nezadostno znanje – dijak ne izkazuje poznavanja glavnih pojmov pri posamezni temi, pri prepoznavanju različnih specifik je nesuveren in jih s težavo opredeljuje; pri izdelkih je nedomiseln in neprepričljiv; kaže na veliko pomanjkanje strokovnega znanja in spretnosti; delo je brez ustvarjalne vizije in angažmaja, v njem je malo prvin kakovosti.