Učni načrt

Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja, Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja

fizika

1.–4. letnik

Načrtujte po tem učnem načrtu

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.

Teme

Merjenje

Učni cilji

Spoznava fizikalne količine in enote ter njihovo uporabo na njegovem poklicnem področju;
Ob preprostem primeru po korakih (znanstvenega raziskovanja) načrtuje potek raziskave (preprostega pojava, primera itd.);
Uporablja in upošteva merske negotovosti ter veljavna številska mesta;
Razvija ustrezen odnos (vrednote, stališča, prepričanja itd.) in oblikuje proaktivno držo do narave, varstva okolja, naravoslovnih znanosti in raziskovanja;
Deluje kot del narave in skrbi za odgovoren odnos do narave in okolja;
Razvija in izkazuje ustrezen odnos do naravoslovnih znanosti in naravoslovnoznanstvenega raziskovanja.

Standardi znanja

Pretvarja enote in uporabi eksponentni način pisave (desetiške potence) pri velikih oziroma majhnih številskih vrednostih; (N)
Za izbrani pojav postavi raziskovalno vprašanje; (N)
Analizira in interpretira (v raziskavi pridobljene) podatke;
Upošteva veljavna številska mesta pri računanju in zaokroževanju;
Na podlagi relativne negotovosti presodi o natančnosti podatkov;
Pri računanju uporablja poenostavljena pravila za upoštevanje merskih negotovosti;
Ob upoštevanju merskih negotovosti presodi ali se dva izmerka ujemata;
Določi negotovosti merskih instrumentov in jih upošteva pri zapisu izmerkov.
Znal poimenovati osnovne količine SI in njihove enote ter jih pravilno uporabljati pri reševanju nalog;
Znal poimenovati izpeljane količine SI, ki so pomembne za izbrane primere, ter uporabljati njihove enote pri računanju;
Znal poimenovati in uporabljati standardne enote SI, ki so potrebne za opis in analizo fizikalnih pojavov;
Pravilno uporabljal predpone za velike in majhne merske količine;
Znal pretvoriti enote in uporabljati desetiške potence za izražanje zelo velikih ali majhnih številskih vrednosti;
Znal pri fizikalnih izračunih uporabljati osnovna matematična pravila, kot so računske operacije, razmerja in funkcije;
Pri razlagi pojavov uporabljal pravilno fizikalno terminologijo;
Za dani pojav oblikoval ustrezno raziskovalno vprašanje;
Znal navesti več možnih razlag za dani fizikalni pojav;
Oblikoval poskuse, ki preverjajo veljavnost ali ovržejo predlagane razlage;
Za načrtovani poskus pravilno napovedal izid na podlagi fizikalnih zakonitosti;
Samostojno izvedel preprost fizikalni poskus in pri tem pravilno uporabljal opremo;
Pravilno uporabljal merilne naprave in z njihovo pomočjo natančno določal vrednosti količin;
Podatke meritev pregledno uredil v tabele in jih ustrezno predstavil v grafični obliki;
Znal razložiti pomen in ugotovitve iz pridobljenih podatkov;
Zapisal fizikalno količino z upoštevanjem intervala merske negotovosti;
Pri izračunih in rezultatih dosledno upošteval pravila za številska mesta;
Pravilno izračunal povprečno vrednost iz nabora meritev;
Ko bom znal oceniti absolutno negotovost meritev in izračunati relativno negotovost rezultatov;
Znal uporabiti relativno negotovost za oceno natančnosti izmerjenih podatkov in rezultatov;
Pravilno uporabljal poenostavljena pravila za izračun merskih negotovosti pri seštevanju, odštevanju, množenju in deljenju;
Lahko na podlagi merskih negotovosti ocenil, ali se dve meritvi ujemata znotraj pričakovanega intervala;
Znal določiti negotovost merskih instrumentov in pravilno zapisati izmerjene vrednosti z upoštevanjem teh negotovosti.

Minimalni standardi

Uporablja osnovne količine SI in njihove enote; (N)
Uporablja relevantne izpeljane količine SI in njihove enote; (N)
Uporablja relevantne standardne enote SI; (N)
Uporablja predpone za zapis merskih količin; (N)
Pri računanju uporabi osnovno matematično znanje; (N)
Za opis pojava uporabi strokovno besedišče; (N)
Našteje nekaj možnih razlag za opisan pojav;
Samostojno načrtuje testne poskuse, s katerimi bi lahko ovrgel naštete razlage; (N)
Na podlagi razlage oblikuje ustrezne napovedi;
Samostojno izvede preproste poskuse; (N)
Uporablja merilne naprave za merjenje; (N)
Urejeno zapisuje podatke v tabele in jih predstavi z grafi; (N)
Zapiše fizikalno količino kot interval ob upoštevanju merske negotovosti;
Izračuna povprečno vrednost merjene količine; (N)
Oceni absolutno in izračuna relativno negotovost;

Pojmi

Osnovne količine SI
Osnovne enote SI
Izpeljane količine SI
Izpeljane enote SI
Standardne enote SI
Predpone
Eksponentni način pisave
Raziskovalno vprašanje
Testni poskus
Tabele
Grafi
Merska negotovost
Povprečna vrednost merjene količine
Absolutna negotovost
Relativna negotovost

Skupne kompetence

2.1.1.1 · Kritično oceni povezanost lastnih vrednot in vrednot družbe s trajnostnostjo v navezavi na svoje trenutne zmožnosti in družben položaj.
2.1.2.1 · Pri svojem delovanju upošteva etična načela pravičnosti, enakopravnosti ter sočutja.
5.1.5.1 · Prepozna in ovrednoti vpliv svojih odločitev in ravnanj na skupnost in okolje.

Didaktična priporočila

Primerja in ureja dolžino, maso in prostornino po velikosti;

Meri dolžino, maso in prostornino z nestandardnimi merskimi enotami;

Meri dolžino s standardno mersko enoto m;

Meri dolžino, maso in prostornino s standardno mersko enoto m, cm, dm, kg, dag, L (liter), dl;

Izvede preprosto raziskavo (za gostoto ali viskoznost snovi) in pri tem sledi korakom raziskovanja: postaviti raziskovalno vprašanje;

Po načrtu izvesti raziskavo;

Zbirati podatke, urejati podatke, jih predstaviti ter predstaviti ugotovitve;

Pojasniti rezultate lastne raziskave;

Oblikovati predloge za izboljšavo raziskave/kritično ovrednoti;

Razlikuje med obsegom in ploščino lika;

Izbere ustrezno merilno napravo, izmeri in zapiše izmerjeno vrednost (mersko število in enoto) za: temperaturo zraka, tal in vode v okolju;

Našteje vsaj štiri osnovne fizikalne količine ter za vsako navede oznako in enoto;

Našteje standardne enote za ploščino, prostornino in hitrost;

Izmerek zapiše z merskim številom in enoto;,

Meritve prikaže v tabeli;

Tabele in grafe ustrezno opremi in označi.

Osnovna algebra: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje, razumevanje ulomkov in decimalnih števil, sposobnost reševanja enostavnih enačb,

Razumevanje pojmov spremenljivka in konstanta,

Spretnosti grafičnega prikazovanja: sposobnost risanja in branja grafov.

Težave pri razumevanju razlike med točnostjo in natančnostjo,

Težave pri razumevanju pomembnih mest pri zapisu števil in njihovega pomena,

Težave s pravilno uporabo merilnikov zaradi pomanjkanja praktičnih izkušenj, napačno branje skale in napačno beleženje meritev,

Upoštevanje negotovosti pri vrednotenju rezultatov meritev, napovedovanju rezultatov in pri računanju novih količin,

Težave pri razumevanju in določanju negotovosti merilnika,

Težave pri sprejemanju, da imajo vse meritve določeno stopnjo negotovosti, in pogosta ideja, da je negotovost posledica človeške napake, nesposobnosti, površnosti, in če se res potrudimo, negotovosti ne bo,

Težave pri organiziranju in analizi podatkov (zapisovanje v preglednice), napačno razumevanje podatkov zaradi pomanjkanja razumevanja osnovnih statističnih pojmov (npr. povprečna vrednost ni nujno srednja vrednost), težave pri pretvorbi enot, težave z risanjem grafov (izbira skale, označevanje osi in enot) itd.,

Težave pri načrtovanju poskusov in uporabi merilnih tehnik, težave pri prenosu teoretičnih pojmov v realne aplikacije (situacije, uporabo).

Osnovni merilni instrumenti (digitalni termometri, štoparice, merilni trakovi),

Programska orodja za urejanje tabel in risanje grafov (npr. Excel),

Dostop do simulacij ali vnaprej pripravljenih podatkovnih nizov za analizo.

Digitalne kompetence: pridobivanje in obdelava podatkov z uporabo digitalnih orodij,

Trajnostni razvoj: analiza porabe virov z natančno izmerjenimi podatki,

Podjetnost: razvoj veščin načrtovanja raziskav in analitičnega mišljenja.

Načrtovanje in izvedba preprostih eksperimentov, kot je merjenje časa, dolžine ali mase, ter zapisovanje rezultatov,

Primerjava izmerjenih vrednosti z upoštevanjem merskih negotovosti,

Priprava in analiza tabel ter grafov, kjer dijaki predstavijo zbrane podatke in razpravljajo o njihovem pomenu,

Uporaba eksponentnega zapisa pri prikazu velikih in majhnih številskih vrednosti.

Ponovitev: osnovni pojmi fizikalnih količin, enot in merskih sistemov,

Nadgradnja: razumevanje in uporaba merskih negotovosti, eksponentnih zapisov, predpon ter analiza podatkov s poudarkom na znanstveni natančnosti.

Previdno ravnanje z merilnimi napravami,

Upoštevanje varnostnih navodil pri laboratorijskem delu.

Pojem merske negotovosti in njen pomen v znanstvenem delu,

Osnovne in izpeljane količine ter enote SI,

Pravila zaokroževanja in upoštevanja veljavnih številskih mest,

Oblikovanje raziskovalnih vprašanj in testnih poskusov,

Praktična uporaba fizikalnih količin in enot pri vsakodnevnih meritvah.

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.