francoščina (izbirni predmet)

Pri sprejemanju besedil učenec razvija zmožnost slušnega in bralnega razumevanja. Ob tem razvija osnovni jezikovni repertoar, ki vključuje preproste jezikovne strukture in zadostuje za izražanje osnovnih sporazumevalnih potreb. Kot poslušalec sprejema govorjeno besedilo (enega ali več govorcev), kot bralec pa ga sprejema v pisni obliki. Pri nekaterih dejavnostih ga sprejema prek obeh prenosnikov hkrati, vidnega in slušnega (npr. pri ogledu filma v tujem jeziku s podnapisi v tujem jeziku). Učenec posluša in bere z različnimi nameni, kot so učenje jezika, pridobivanje podatkov, navodil in priporočil, kritično razmišljanje, za zabavo itd. Vhodna besedila so na začetni stopnji zelo preprosta, prilagojena, kasneje so izvirna, nekoliko zahtevnejša in daljša. Pred odzivom na prebrano oz. poslušano besedilo učenec uporablja strategije sprejemanja, s katerimi zazna okoliščine (sobesedilo), prikliče v spomin védenja o obravnavani temi, razbere sobesedilne in jezikovne informacije. (A1/A2)

Razumevanje ustnega izražanja v dokumentu Sveta Evrope Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje (2023) nadomešča prejšnji izraz “slušno razumevanje”. Do spremembe je prišlo zaradi prilagoditve izrazov, ki bi bili uporabni tudi za znakovne jezike in tako bolj vključujoči glede načina sporazumevanja. Izraz “ustni” v skupnosti gluhih in naglušnih vključuje namreč tudi kretanje (SEJO, 2023, 19-20). V tem katalogu znanj smo novejše ime lestvice prevzeli kot ime skupine ciljev. Sporazumevalno dejavnost pa še vedno imenujemo poslušanje.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Sprejemanje je razdeljeno na dve glavni skupini ciljev: razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva ter bralno razumevanje. Omenjeni skupini ciljev sta dodatno razdeljeni na (pod)cilje. Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva Razumevanje ustnega izražanja je jezikovna dejavnost, ki vključuje hkratno slušno sprejemanje in razumevanje tujejezičnega govora . Pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva mora biti učitelj pozoren tudi na težave, ki jih lahko povzročajo zahtevnejše okoliščine sprejemanja in jezikovne posebnosti govorca. Smiselno je, da učitelj učencu posreduje raznolike strategije, ki mu pomagajo prepoznati in izluščiti glavne teme in zapolniti vrzeli v razumevanju. Učitelj učenca opozarja tudi na pomen neverbalne komunikacije (geste, mimika, intonacija). Gradivo, ki ga izbere učitelj, naj ustreza jezikovni ravni, obsegu znanja, življenjskim izkušnjam ter zanimanjem učenca. Učne situacije naj bodo čim bolj podobne realnim življenjskim situacijam. Splošno bralno razumevanje ter branje različnih zvrsti umetnostnih in neumetnostnih besedil v tiskani in digitalni obliki Branje je receptivna jezikovna dejavnost, pri kateri učenec sprejema in razvija razumevanje zapisanega besedila. Učenec v procesu branja procesira in preoblikuje informacije. Branje je pri učenju tujega jezika pomembno tudi zato, ker se z njegovo pomočjo učenec seznani z družbo in kulturo držav, v katerih je francoščina uradni jezik ali jezik sporazumevanja. Branje je tesno povezano z drugimi jezikovnimi dejavnostmi (širjenje besednega zaklada, ohranjanje motiviranosti za branje in razvijanje kritičnega branja).

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Na začetni ravni učenja francoskega jezika je pomembno razviti in avtomatizirati osnovno bralno tehniko (povezava med zapisom in izgovorom). Učitelj učencu predstavi rabo strategij za preverjanje razumevanja, iskanje podatkov in glavnih tem v besedilu, pa tudi strategij za delo s slovarjem in/ali drugimi referenčnimi viri. Besedila, ki jih izbere učitelj, naj bodo prilagojena jezikovnemu znanju učencev ter učenčevim interesom. Učitelj naj na vseh ravneh znanja vključuje čim več avtentičnih besedil. Preko ustrezno izbranih besedil se lahko pouk francoščine smiselno povezuje z drugimi medpredmetnimi področji. Strategije sprejemanja vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje:

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: izraba ilustracij, oblikovanosti, naslovov, podnaslovov, položaja v besedilu;

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: izraba jezikovnih opor, od številk do lastnih imen, od besednih korenov, predpon do obrazil, časovnih in logičnih povezovalcev;

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: izraba avdiovizualnih opor (učenec sklepa o pomenu neznane besede, besednih zvez oziroma situacije na podlagi videnega in slišanega v video posnetku);

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: sklepanje iz sobesedila in okoliščin (učenec sklepa o pomenu neznane besede iz preprostega sobesedila). Predlagamo osnovno besedišče:

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: osebna identiteta

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: vsakodnevno življenje

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: potovanja in prosti čas

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: počutje in skrb za zdravje in telesno nego

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: nakupovanje, potrošništvo in trajnostni razvoj

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: hrana in pijača

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: narava, okolje in okoljske spremembe

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: javni prostori in storitvene dejavnosti

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: države, kulture in jeziki (medkulturnost in raznojezičnost)

Didaktična priporočila: Vaje za slušno razumevanje so namenjene predvsem razvijanju sposobnosti učenca, da prepozna oziroma razloči naravni francoski govor v neposrednem stiku z govorcem oz. v situacijah, kot so: poslušanje dialogov, pesmi, oddaj, ogled risanih in krajših igranih filmov. Za razvijanje slušnih navad so potrebne pogoste in raznolike vaje. Učenec se mora navaditi na različne glasove, različno hitrost govora in različno vsebino v oblikah sporočanja (dialog, monolog, poročilo, igra, pesem). Pri izbiri besedil je pomembno, da so avtentična in da motivacijsko ustrezajo učenčevi stopnji. Na začetni stopnji naj bodo ustna sporočila, ki jih predvajamo, krajša, vsebovati pa morajo že znane oz. utrjene jezikovne strukture in besedišče. Pri prepoznavanju besedišča učenca navajamo, da si pomaga s predznanjem drugih tujih jezikov (in učnega jezika), se opira na besede, ki so si v različnih jezikih podobne, a pri tem pazi tudi na podobne besede v različnih jezikih, ki imajo različne pomene. (1.1.3.2) Za poslušanje besedila učenca motiviramo z različnimi uvajalnimi vajami. Pogovor lahko navežemo na vsebino sporočila, ki ga bodo poslušali ter tako ponovimo težje izraze in fraze. Pomagamo si lahko tudi s slikovnim gradivom, učencu pa predlagamo, da predvajano zgodbo obnovi. Pri težjih besedilih ključne besede in fraze napišemo na tablo. Poslušanje besedil na začetni stopnji večkrat ponovimo, poslušanju pa vedno sledi krajši test za preverjanje razumevanja oz. več različnih nalog (kratki odgovori na vprašanja, iskanje pravilnih rešitev, krajša ustna obnova itd.). Koristne so tudi vaje, ki jih učenci delajo med poslušanjem besedila, npr. izpisovanje podatkov, izpolnjevanje tabel.

Didaktična priporočila: S tem razvija spretnosti aktivnega poslušanja (3.3.2.1), išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih, izboljšuje osebne strategije iskanja (4.1.1.1) ter analizira, primerja in kritično vrednoti verodostojnost in zanesljivost podatkov, informacij in digitalnih vsebin. (4.1.2.1) Pri pouku ima učitelj zahvaljujoč digitalnemu okolju za slušno razumevanje na voljo več in bolj raznolika avtentična gradiva (npr. poslušanje vremenske napovedi na spletnem TV dnevniku, intervjuji, pogovorne oddaje, You Tubov kanal za glasbo, novice s spletnega Radia - RFI ipd.). Poleg tega lahko učencem omogoči dostop do teh gradiv v spletni učilnici, da lahko do gradiv dostopajo tudi izven pouka, npr. doma. Pri uporabi avtentičnih gradiv učitelj občasno uporabi tudi zahtevnejša besedila. Pri tem prilagodi težavnost naloge oziroma učenca uči strategij in ga vodi pri opravljanju kompleksnejših nalog. (5.2.2.2) Različni vsebinski sklopi s področja trajnostnega razvoja, varovanja okolja, živih bitij, načel pravičnosti, enakosti in sočutja prispevajo k razvijanju odnosa in vrednot, povezanih s trajnostjo. (2.3.1.1) Z dostopom do avtentičnih gradiv v digitalnem okolju učenec intuitivno ali zavestno (individualno in v skupini) vzpostavlja odnos do kulture in umetnosti jezika, ki se ga uči. (1.3.1.1) Za uspešno sprejemanje besedil učenca usmerjamo z dejavnostmi pred, med in po poslušanju. Dejavnosti pred poslušanjem/ gledanjem:

Didaktična priporočila: usmerjen pogovor o temi besedila in preverjanje predznanja,

Didaktična priporočila: predstavitev ključnih fraz, besed in slikovnega gradiva,

Didaktična priporočila: predstavitev naloge, ki jo bodo učenci reševali med ali po poslušanju oz. gledanju. Dejavnosti med in po poslušanju/gledanju:

Didaktična priporočila: prepoznavanje govorjenega ali posnetega besedila (vrsta, tema, kraj, čas, osebe),

Didaktična priporočila: reševanje nalog z nebesednim odzivom (npr. barvanje, risanje, obkroževanje)

Didaktična priporočila: reševanje nalog z besednim odzivom, ustno ali pisno (vprašanja različnih tipov, zapisovanje podatkov, povezovanje slike z besedo)

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Učenec slušno razumevanje lahko izkaže z ustreznim odzivom z različnimi tipi nalog, ustno, pisno ali neverbalno, lahko tudi v slovenščini. Priporočene dejavnosti:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: povezovanje (npr. slika in besedilo),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: označevanje, urejanje, razvrščanje podatkov,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: dopolnjevanje tabel, zapisovanje podatkov,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge izbirnega tipa (npr. pravilno ali napačno),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: odgovarjanje na vprašanja (pisno ali ustno),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: odgovor na odprta vprašanja,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: obnova slišanega. Primeri izdelkov:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: kratek povzetek z glavnimi točkami in ključnimi informacijami (ustno ali pisno),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdelava miselnega vzorca,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ilustracija ali plakat, ki vizualno prikazuje vsebino,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: prikaz slišanega ali videnega (pantomima, igra vlog).

OPISNI KRITERIJI: Pri preverjanju razumevanja ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva učenec izkaže, da:

OPISNI KRITERIJI: prepozna vrsto sporočila,

OPISNI KRITERIJI: izlušči bistvo sporočila,

OPISNI KRITERIJI: izlušči glavno misel,

OPISNI KRITERIJI: prepozna osnovno besedišče,

OPISNI KRITERIJI: izlušči določene informacije,

OPISNI KRITERIJI: sledi dogajanju v govorjenem besedilu ali na posnetku

OPISNI KRITERIJI: izvede dejavnosti na podlagi slišanih besedil.

Didaktična priporočila: Pri bralnem razumevanju učenec spoznava, bere in razume besedila različnih zvrsti. Nabor besedil naj bo raznolik, v skladu z razvojno stopnjo učenca ter njegovimi zanimanji. Učitelj uporablja besedila, prilagojena začetni ravni učenja. Učitelj učenca nauči, da prepoznava podobnosti in razlike med jeziki in je na to pozoren tudi pri uporabi gradiv v tujih jezikih, pri uporabi prevajalnikov, velikih jezikovnih modelov, avtomatsko prevedenih spletnih strani itd. (1.3.1.1) Pri strategijah bralnega razumevanja učenca navaja na uporabo znanja, pridobljenega pri pouku maternega jezika in drugih jezikov, ki se jih uči, tako da učenec prepoznava podobnosti ter razlike med njimi (npr. prepoznavanje slovničnih struktur, zgradbe časov, prepoznavanje pomena besed s pomočjo podobnih besed v drugih jezikih, tujk in strokovnih terminov v maternem jeziku, opozarjanje na homonime in homofone besede oziroma lažne prijatelje (1.1.3.2) Razvoj bralne zmožnosti poteka ob pomoči učitelja ves čas učenja francoščine, novo besedišče ter zahtevnost besedil učitelj uvaja postopoma. Pisna besedila so kratka, pisana v preprostem jeziku, z osnovnimi slovničnimi strukturami in besediščem. Zaželeno je, da učitelj uporabi avtentična gradiva v obliki spletnih člankov, spletnih pisanih besedil različnih zvrsti, ob tem pa naj prilagodi težavnost naloge. (4.1.1.1) (4.1.2.1) Učenca navaja na raznolika bralna gradiva, za ohranjanje motiviranosti za branje učencu dopusti možnost, da sam izbere vrsto besedila glede na svoje interese (npr. strip, članek, zgodba).

Didaktična priporočila: (1.1.4.1) Učenec je pri svojem delu pozitivno naravnan - pri tem se ne omejuje in posega tudi po zahtevnejših besedilih, pri iskanju pomena besed pa si pomaga s slovarji. (5.2.2.1) (5.2.2.2) Učitelj smiselno vključuje vsebinske sklope s področja trajnostnega razvoja in varovanja okolja, ki spodbujajo ozaveščenost in občutljivost učencev ter njihov odgovoren odnos do narave. (2.1.3.1) Delo z besedilom razdelimo v tri etape. Dejavnosti pred branjem

Didaktična priporočila: usmerjen pogovor o temi besedila, kjer gre za preverjanje dosedanjega poznavanja vsebine s pomočjo postavljanja vprašanj in slikovnega gradiva,

Didaktična priporočila: predstavitev naloge, ki jo bo učenec reševal med in po branju. Dejavnosti med in po branju Učenec

Didaktična priporočila: prepoznavanje besedilne vrste, teme, naslovnika, cilje besedila,

Didaktična priporočila: izluščenje osnovne ideje besedila iz sobesedila na podlagi sestave besed, ali nebesedilnih elementov,

Didaktična priporočila: odgovarjanje na vprašanja različnih tipov,

Didaktična priporočila: povezovanje slikovnega gradiva z deli besedila,

Didaktična priporočila: postavitev povedi ali odstavkov v logično zaporedje,

Didaktična priporočila: dopolnjevanje besedila,

Didaktična priporočila: povzemanje besedila,

Didaktična priporočila: izražanje mnenja o besedilu,

Didaktična priporočila: poustvarjanje besedila po vzoru prebranega.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Učenec bralno razumevanje pisnih besedil lahko izkaže z ustreznim odzivom z različnimi tipi nalog, ustno, pisno ali neverbalno, lahko tudi v slovenščini. Priporočene dejavnosti:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: reševanje nalog izbirnega tipa (povezovanje, obkroževanje),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: reševanje nalog zaprtega tipa,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: dopolnjevanje in razvrščanje,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: prikaz vsebine z ilustracijo, grafičnim organizatorjem,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: obnova prebranega. Primeri izdelkov:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: različni grafični prikazi (npr. miselni vzorec),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ilustracije,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ustna ali pisna obnova prebranega,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poustvarjanje besedila (npr. nadaljevanje zgodbe, sprememba konca),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: prikaz prebranega (npr. igra vlog),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ustvarjalni izdelki na podlagi prebranega (npr. strip, kviz, plakat, zloženka, pesem).

OPISNI KRITERIJI: Pri preverjanju bralnega razumevanja učenec s pomočjo bralnih strategij izkaže, da:

OPISNI KRITERIJI: prepozna vrsto besedila,

OPISNI KRITERIJI: izlušči bistvo in sporočilo besedila,

OPISNI KRITERIJI: razbere osnovno besedišče,

OPISNI KRITERIJI: izlušči določene informacije,

OPISNI KRITERIJI: izvede dejavnosti na podlagi prebranih navodil,

OPISNI KRITERIJI: poišče določene podatke,

OPISNI KRITERIJI: sledi dogajanju v besedilu.