Francoščina

Sprejemanje vključuje razumevanje ustnega izražanja/sporočanja in bralno razumevanje.

Razumevanje ustnega izražanja/sporočanja obsega razumevanje v živo in njegovo oddaljeno in/ali posneto ustreznico. Dijak kot poslušalec sprejema in procesira govorjeno besedilo (v živo ali posneto) ter kot gledalec/poslušalec avdiovizualno gradivo, ki ga tvori ena ali več oseb.

Pri bralnem razumevanju dijak sprejema in procesira pisno besedilo. Med procesom razumevanja razvija jezikovne, sociolingvistične in pragmatične zmožnosti.

Pri sprejemanju dijak uporablja strategije inferiranja oz. sklepanja, s katerimi si pomaga pri razumevanju (sklepanje iz sobesedila, izraba ilustracij, naslovov in oblikovanosti, jezikovnih opor, spremljevalne gestikulacije, časovnih in logičnih povezovalcev, številk, lastnih imen itd.).

Dijak razume vsebinsko različne govorne oblike in besedilne vrste, ki se nanašajo na obravnavane vsebine, in se stopenjsko nadgrajujejo: od posameznih besed (A1) do daljšega govora oz. zahtevnejšega besedila (B1).

Pri sprejemanju se dijak sooča z raznovrstnimi tematikami (znanimi in neznanimi) in različno zahtevnimi govorjenimi, pisnimi besedili ter avdiovizualnim gradivom (npr. predstavitve, napovedi, objave, poročila, intervjuji; oglasi, urniki, jedilniki, pisma, napotki; avdioposnetki, videi, filmi). S pozitivno naravnanostjo in vztrajnostjo se uspešno spopada tudi z nepredvidenimi situacijami (npr. nejasen ali prehiter govor, šum v ozadju, naglas) in kompleksnejšimi nalogami. Pri branju dijak analizira, primerja in kritično vrednoti verodostojnost in zanesljivost podatkov, informacij in digitalnih vsebin. Bralna pismenost in bralne strategije so ključni za razvijanje učinkovitega razumevanja in kritičnega mišljenja ter drugih učnih veščin.

Cilji in standardi se navezujejo na Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO). Podrobneje so zajeti opisniki poglavja 3.1 Sprejemanje: 3.1.1. Dejavnosti sprejemanja (Razumevanje ustnega izražanja, Razumevanje avdiovizualnega gradiva in Bralno razumevanje) in 3.1.2. Sprejemniške strategije.

Cilji so splošno zasnovani za ravni od A1 do B2. Razlike v kompetencah so bolj podrobno opredeljene v standardih, ki so preoblikovani za potrebe srednješolskega okolja.

Dejavniki, ki vplivajo na zahtevnost slušnega in bralnega razumevanja, so:

Vrsta besedila, avdiovizualnega gradiva,

Dolžina besedila,

Način posredovanja (počasno, razločno, s premori; standardni jezik),

Jezikovna zahtevnost (osnovne, preproste, zahtevnejše slovnične strukture, krajši/daljši stavki),

Zahtevna besedišča (osnovno, preprosto, zahtevnejše besedišče),

Vsebina besedila (konkretna vsebina, ki je učencu blizu, ustreza kognitivni ravni; bolj abstraktna vsebina, znana/neznana vsebina),

Besedila podprta z vizualnim gradivom,

Jezik navodil k nalogam (SLO ali TJ),

Jezik odziva na slišano in prebrano (SLO ali TJ).

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Pri razvijanju sprejemanja učitelj ponudi dijaku raznolika in avtentična gradiva. Dijaku omogočimo čim večji jezikovni vnos s pomočjo gradiv ter z uporabo tujega jezika kot sredstva komunikacije v razredu. Dijak pri sprejemanju govorjenih in pisnih besedil na ustvarjalen način uporablja znanje in izkušnje ter išče možne boljše rešitve oz. strategije za reševanje izzivov. Z raznovrstnimi dejavnostmi pred, med in po sprejemanju hkrati razvija in uporablja tudi strategije sprejemanja, ki vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje:

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: izraba ilustracij, oblikovanosti, naslovov, podnaslovov, položaja v besedilu

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: sklepanje iz sobesedila in okoliščin

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: izraba jezikovnih opor, od številk do lastnih imen, od besedilnih korenov, predpon do obrazil, časovnih in logičnih povezovalcev

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: izraba avdiovizualnih opor (dijak sklepa o pomenu neznane besede, besednih zvez oziroma situacije na podlagi videnega in slišanega v video posnetku) (5.1.2.1) Pri izboru besedil za sprejemanje upoštevamo, da so le-ta:

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: avtentična s prilagoditvami v dolžini in hitrosti govora glede na jezikovno znanje in poznavanje tematike

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: vsebinsko povezana s priporočenimi vsebinskimi področji in področji zanimanja dijakov

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: z vidika besedišča prilagojena ravni znanja jezika

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: Od začetnih kratkih, preprostih govorjenih besedil prehajamo na nekoliko daljša in zahtevnejša, ki so za dijaka relevantna. Vsebine besedil so splošne in opisujejo dijakovo ožje okolje in vsakdan. Dijak mora imeti možnost poslušati govorjeno besedilo večkrat, s čimer uri veščino aktivnega poslušanja. Najpogostejša gradiva, s katerimi dijak razvija sposobnost razumevanja ustnega izražanja ter sposobnost iskanja in razumevanja informacij ali podatkov, so na primer poslušanje monologov, dialogov, pesmi, oddaj, ogled risanih in krajših igranih filmov. (3.3.1.2) Za uspešno sprejemanje vsebine ga usmerjamo z dejavnostmi pred, med in po poslušanju. Dejavnosti pred poslušanjem:

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: usmerjen pogovor o vsebini besedila,

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: predstavitev slikovnega gradiva,

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: predstavitev ključnih fraz in besed,

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: preverjanje dosedanjega poznavanja tematike oziroma vsebine s pomočjo postavljanja vprašanja, izpolnjevanja razpredelnic s podatki ipd.,

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: seznanitev z nalogo, ki jo bo dijak reševal med poslušanjem. Dejavnosti med poslušanjem:

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: prepoznavanje besedila (vrsta, tematika, kraj, čas, osebe …),

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: reševanje nalog z nebesednim odzivom (npr. izpolnjevanje preglednic, obkroževanje, sledenju besedilu na sliki, dopolnjevanje slike),

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: reševanje nalog z ustnim ali pisnim odzivom (vprašanja izbirnega, odprtega in alternativnega tipa; zapisovanje podatkov kot npr. prenašanje podatkov v tabelo, izpolnjevanje obrazcev, zapisovanje besed oziroma podatkov; opis poteka dogajanja, dopolnjevanje besedila, povezovanje posameznih delov besedila, npr. dialoga, zgodbe, slike k besedilu, urejanje besedila na časovno zaporedje, kraj dogajanja). Dejavnosti po poslušanju:

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: odgovori na vprašanja, izbira med pravilnimi in napačnimi trditvami,

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: dopolni manjkajoče odgovore,

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: razlaga besedilo (interpretira besedilo),

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: povzame besedilo,

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: izraža mnenje o besedilu,

Dejavnosti pri razumevanju ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: pretvori besedilo v drugo obliko (npr. menjava perspektiv, govorcev) ali v drugo besedilno vrsto (npr. pripoved v dialog). Razumevanje govornega izražanja učitelj pri dijakih že od začetka učenja spodbuja z dosledno rabo tujega jezika pri pouku v vseh fazah učne ure. Učiteljeva komunikacija (npr. podajanje navodil) mora biti jasna, po potrebi večkrat ponovljena, pospremljena s primernimi gestami in prilagojena dijakovi jezikovni zmožnosti. Učitelj dijaka navaja na sklepanje oz. prepoznavanje neznanih besed s pomočjo konteksta ali podobnosti z jezikom, ki ga običajno uporablja. Za doseganje tega cilja naj učitelj poleg svojega govora uporablja avtentično avdiovizualno gradivo, ki je vsebinsko, funkcijsko in slogovno raznoliko, hkrati pa spodbuja tudi delo v parih in skupinah, kjer bodo dijaki razvijali razumevanje pogovora v živo. (1.1.3.2)

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva pokaže z govornim in pisnim odzivom (na začetku lahko tudi v slovenščini, sicer v francoščini) ter na druge načine. Priporočeni načini izkazovanja znanja omogočajo čim večjo raznolikost in avtentičnost oblik preverjanja in ocenjevanja. Dijak naj ima možnost izbire različnih dejavnosti, s katerimi lahko z raznolikimi izdelki pokaže svoje razumevanje. Priporočene dejavnosti :

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: govorno nastopanje,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pripovedovanje in / ali pisanje zgodbe, doživetij, opisa, obnove, poustvarjalnega besedila ipd.,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: priprava intervjuja ,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: igra vlog,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: uprizarjanje besedil v obliki kratke gledališke predstave,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: risanje, skiciranje, ilustriranje, prikaz z uporabo grafičnih organizatorjev (miselni vzorec, pojmovna mreža, časovni trak ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pretvorba besedila v drugo obliko (npr. menjava perspektiv, govorcev) ali v drugo besedilno vrsto (npr. pripoved v dialog). Primeri izdelkov:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: raznolika pisna besedila (zapis obnove ali povzetka, izpisani ključni podatki iz besedila, odgovori na vprašanja ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: zvočni in videoposnetki govora (govorne predstavitve, govorni nastop) ,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: dramatizacija,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poustvarjalna besedila (intervju z osebo iz sprejetega besedila, nadaljevanje zgodbe, predstavitev oseb, narobe pravljica / zgodba ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdelki, ki so nastali na osnovi slišanih navodil (risba, priprava skice ali načrta, priprava stripa, ipd.). Preverjanje razumevanja ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: Razumevanje ustnega izražanja preverjamo ustno, pisno in na druge načine. Na začetku učenja se dijak lahko odziva/odzove tudi v slovenščini oziroma v svojem prvem jeziku. Pri ustnem preverjanju dijak pokaže svoje razumevanje poslušanega in / ali videnega besedila tako, da odgovori na vprašanja o besedilu, sodeluje v pogovoru o besedilu ali obnavlja besedilo. Pri pisnem preverjanju dijak rešuje naloge, ki zahtevajo nebesedni odziv (npr. označevanje, razvrščanje, urejanje), kratek besedni odziv (zapisovanje posameznega podatka / besede ali podajanje kratkega odgovora) ali daljši govorni ali pisni odziv (odprta vprašanja o besedilu, dopolnjevanje z besedami iz nabora). Možni tipi nalog za preverjanje razumevanja ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva Naloge zaprtega tipa / naloge izbirnega tipa:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge alternativnega tipa (da / ne; prav / narobe),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge izbirnega tipa z več možnimi izbirami,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge povezovanja in razvrščanja (slika-slika; slika-beseda, besedna zveza, stavek; stavek- stavek; povezovanje parov; naslov-besedilo),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge dopolnjevanja in kratkih odgovorov z naborom ali brez nabora,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge podčrtovanja, obkroževanja,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge dopolnjevanja kratkih odgovorov ,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge polodprtega tipa,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: zapis kratkega odgovora,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: podvprašanja, ki so med seboj odvisna ali ne, iztočnice.

OPISNI KRITERIJI: Pri preverjanju razumevanja ustnega izražanja mora dijak razbrati bistvo besedila, najti določene informacije, slediti dogajanju in si pomagati, kjer je mogoče, s sobesedilom, jezikovnimi in nejezikovnimi oporami. Govorjena besedila imajo lahko različno dolžino in raven zahtevnosti, lahko so posredovana v živo ali posneta (samo zvočni ali tudi video posnetki). Na nižjih ravneh (A1-B1) mora biti vsebina dijaku poznana, uporabljeno besedišče in slovnične strukture so osnovne, povečuje se obseg besedila pred kompleksnostjo. Govorjena besedila imajo lahko različno dolžino in raven zahtevnosti, lahko so posredovana v živo ali posneta (samo zvočni ali tudi video posnetki). Na ravni B2 so lahko vsebine zahtevnejše, konkretne ali abstraktne, tako z vidika besedišča kot tudi slovničnih struktur. Razumevanje govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva dijak pokaže tako, da:

OPISNI KRITERIJI: prepozna bistvo sporočila v besedilu oz. avdiovizualnem gradivu,

OPISNI KRITERIJI: sledi dogajanju v besedilu,

OPISNI KRITERIJI: poišče določene podatke,

OPISNI KRITERIJI: odgovori na vprašanja, sledi navodilom, prepozna stališča,

OPISNI KRITERIJI: razbere glavne in posamezne ideje.

Didaktična priporočila: Besedila, uporabljena pri pouku, naj bodo avtentična ter tematsko, funkcijsko, oblikovno in slogovno raznolika. Dijak razvija sposobnosti splošnega bralnega razumevanja, razumevanja različnih vrst korespondenčnih besedil ter sposobnosti iskanja in razumevanja informacij ali podatkov. Primerna besedila so pisma, razglednice, opisi, napisi, dopisi, vabila, voščilnice, jedilni listi, vozni redi, urniki, turistični programi, vremenske napovedi, sporočila, telefonska in elektronska sporočila, forumi, blogi, navodila, obvestila, opozorila, letaki, plakati, oglasi, članki in krajša umetnostna besedila (strip, zgodba, dramsko besedilo, odlomek iz daljšega besedila, pesem) (1.3.2.1) (1.3.1.1) Besedila in okoliščine Dijak bere neumetnostna in umetnostna besedila, ki so napisana v standardnem jeziku. Tematika se navezuje na priporočene vsebine in je konkretna (za raven A1-B1), lahko pa je tudi abstraktna (za raven B2). Besedila, s katerimi dijaki razvijajo bralno razumevanje, so lahko tiskana ali digitalna. Pri branju tiskanih besedil so bolj osredotočeni na samo branje in razvijajo spretnost natančnega branja. Pri branju digitalnih besedil pa razvijajo sposobnost branja z možnimi povezavami do drugih vsebin ter izkoristijo možnosti prilagoditve besedila za bolj učinkovito branje. Pri branju dijak kot bralec sprejema in procesira pisno besedilo. Naloga učitelja je posredovanje različnih bralnih strategij, ki dijaku pomagajo pri razumevanju besedila ter razvijanje bralne kulture, s katerima uresničuje skupne cilje s področja jezika. Dijak izbira različne bralne strategije na podlagi načrtovanega cilja:

Didaktična priporočila: prebere posamezne sklope besed in jih združuje v smiselne celote,

Didaktična priporočila: prebere besedilo, da izlušči temeljno sporočilo,

Didaktična priporočila: prebere besedilo, da razume podrobnosti,

Didaktična priporočila: natančneje prebere dele besedila, da poišče podrobne podatke,

Didaktična priporočila: preleti besedilo in ga uvrsti glede na namen in uporabnost. (1.1.4.1)

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: Delo z besedilom razdelimo v tri etape, in sicer pred, med in po branju. Dejavnosti pred branjem

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: usmerjen pogovor o temi besedila,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: predstavitev slikovnega gradiva,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: predstavitev ključnih fraz in besed,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: preverjanje dosedanjega poznavanja teme oziroma vsebine s pomočjo postavljanja vprašanja, izpolnjevanja razpredelnic s podatki ipd.m

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: seznanitev z nalogo, ki jo bo dijak reševal med branjem. Dejavnosti med branjem

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: luščenje pomena besedila iz sobesedila na podlagi sestave besed, prejšnjega znanja ali slik (dedukcija),

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: reševanje nalog z nebesednim odzivom (npr. izpolnjevanje preglednic, obkroževanje, sledenju besedilu na sliki, dopolnjevanje slike),

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: reševanje nalog z ustnim ali pisnim odzivom (vprašanja izbirnega, odprtega in alternativnega tipa; zapisovanje podatkov kot npr. prenašanje podatkov v tabelo, izpolnjevanje obrazcev, zapisovanje besed oziroma podatkov; opis poteka dogajanja, dopolnjevanje besedila, povezovanje posameznih delov besedila, npr. dialoga, zgodbe, slike k besedilu, urejanje besedila na časovno zaporedje, kraj dogajanja),

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: povezovanje slikovnega gradiva, delov besedila v celoto,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: urejanje odstavkov ali povedi v logičnem zaporedju, sestavljanje dialoga po vlogah,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: dopolnjevanje besedila (razvijanje naslova v popolno poved, dopolnjevanje povedi, vstavljanje manjkajočih izrazov v povedi ali manjkajočih povedi v besedilo, reševanje križank, dopolnjevanje obrazcev), (3.1.4.1)

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: zapisovanje opornih točk: vpisovanje informacij v tabelo, izpisovanje ključnih besed, povedi, ugotavljanje odnosov in mnenj oseb ter različnih načinov izražanja le-teh,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: prepoznavanje besedilnih vrst, tem, naslovnika, cilja besedila,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: razumevanje navodil (recept, opis poti, navodilo za izdelavo). Dejavnosti po branju Dejavnosti so namenjene predvsem preverjanju razumevanja prebranega besedila; Dijak:

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: odgovori na vprašanja, izbira med pravilnimi in napačnimi trditvami,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: ureja pomešane dele besedila,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: razlaga besedilo (interpretira besedilo),

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: povzame besedilo,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: izrazi mnenje o besedilu, (1.3.1.1)

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: pretvori besedilo v drugo obliko (npr. menjava perspektiv, govorcev) ali v drugo besedilno vrsto (npr. pripoved v dialog),

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: napiše besedilo v drugem glagolskem času (jezikovna komponenta).

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Priporočeni načini urjenja bralnega razumevanja in izkazovanja znanja naj omogočajo čim večjo raznolikost in avtentičnost dejavnosti. Dijak naj ima možnost izbire različnih dejavnosti, s katerimi lahko z raznolikimi izdelki pokaže svoje razumevanje, kot npr.:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge izbirnega tipa (izbiranje med več možnostmi),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge povezovanja (povezovanje besedila in vizualnega gradiva, naslova z besedilom),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge alternativnega tipa (prav – narobe),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge dopolnjevanja (izpolnjevanje praznih mest, dokončevanje ali vstavljanje povedi),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge razvrščanja (določitev pravega zaporedja povedi, odstavkov),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge s kratkimi odgovori,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: kratki povzetki besedil,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: iskanje glavnih idej, ključnih besed,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: prepoznavanje strukture besedila (uvod, jedro, zaključek),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: diskusija s postavljanjem vprašanj in izmenjavo mnenj,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: uprizarjanje besedil (dramatizacija),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: risanje, skiciranje, ilustriranje, prikaz z uporabo grafičnih organizatorjev (miselni vzorec, pojmovna mreža, časovni trak ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pretvorba besedila v drugo obliko (npr. menjava perspektiv, govorcev) ali v drugo besedilno vrsto (npr. pripoved v dialog),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdelava križanke na podlagi besedila. Primeri izdelkov za urjenje in izkazovanje znanja so npr.:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: raznolika pisna besedila (zapis obnove ali povzetka, izpisani ključni podatki iz besedila, odgovori na vprašanja ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: zvočni in videoposnetki govora (govorne predstavitve, govorni nastop),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: dramatizacija,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poustvarjalna besedila (intervju z osebo iz sprejetega besedila, na,daljevanje zgodbe, predstavitev oseb, narobe pravljica/zgodbe itd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdelki, ki so nastali na osnovi prebranih navodil (priprava jedi po receptu, priprava skice, načrta ali stripa),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ustvarjalni izdelki, ki so nastali na podlagi prebranega besedila (kviz o vsebini besedila, slovarček, strip ali slikanica, plakat, poster, prospekt, oglas, knjižica z obnovo besedila, križanka, intervju z osebami v besedilu, predstavitev posameznih delov besedila s pantomimo, tiralice za osebe v besedilu, besedilo iz druge perspektive (druge osebe, drugi čas ali kraj), fotoroman ali slikovni kolaž, pismo avtorju, stenski časopis ipd.).

OPISNI KRITERIJI: Pisna besedila imajo lahko različno dolžino in raven zahtevnosti, so lahko neumetnostna in umetnostna, s konkretno vsebino, ki je dijaku poznana. Besedišče in slovnične strukture so osnovne, širi se bolj obseg kot kompleksnost (ravni A1-B1). Na ravni B1 prepozna glavne ideje v besedilih in interpretira krajše umetnostno besedilo (z izražanjem bralnih vtisov, mnenj in stališč do prebranega in povzemanjem besedila). Bralno razumevanje dijak pokaže, tako da:

OPISNI KRITERIJI: prepozna vrsto in namen besedila,

OPISNI KRITERIJI: prepozna bistvo sporočila v pisnem besedilu,

OPISNI KRITERIJI: razbere ključno besedišče na izbrano vsebino (prevede besede, poišče sopomenke ipd.),

OPISNI KRITERIJI: sledi dogajanju v besedilu,

OPISNI KRITERIJI: poišče določene podatke,

OPISNI KRITERIJI: prepozna glavne in posamezne ideje in informacije, vprašanja, navodila in stališča,

OPISNI KRITERIJI: prepozna glavne zaključke v besedilih (B1),

OPISNI KRITERIJI: interpretira krajše umetnostno besedilo (z izražanjem bralnih vtisov, mnenj in stališč do prebranega, povzemanjem besedila) (B1). Bralno razumevanje na ravni B2 dijak pokaže, tako da:

OPISNI KRITERIJI: sledi tudi argumentativnim besedilom,

OPISNI KRITERIJI: interpretira tudi umetnostno besedilo (z izražanjem bralnih vtisov, mnenj in stališč do prebranega, povzemanjem besedila).