geografija

Vsebinska pojasnila

Geografija je drugačna kot druge vede, ki vsaka zase raziskujejo samo eno (svojo) sestavino pokrajine. Geografija je prav zaradi tega pomembna veda, ker pokrajino raziskuje celostno – to pomeni, da upošteva vse sestavine v pokrajini z vidika njihove soodvisnosti in skuša predvideti, kako bi sprememba ene sestavine vplivala na vse ostale. Namen je, da se bodo učenci, ko bodo odrasli, ne glede na svoj poklic ali vlogo v družbi, zavedali, da pred vsakim posegom v prostor celostno razmislijo o vseh posledicah, do katerih bi lahko prišlo. Tako bodo posledice njihovih dejanj v prostoru povzročale čim manj škode. Hkrati naj učitelj učence spodbuja k razmišljanju, kaj z vidika posameznika pomeni odgovoren odnos do naravnega okolja in naravnih virov, pri čemer vključuje tudi vsakdanje prakse življenjskega sloga.

Učitelj naj bo pozoren pri rabi strokovnih terminov sestavina in značilnost, ki se pomensko razlikujeta. Sestavina je gradnik/prvina/element/komponenta, »značilnost« pa je lastnost prvine/sestavine. V konkretnem primeru so »sestavine pokrajine« (prvine, elementi, pokrajinotvorni elementi, pokrajinotvorne prvine, pokrajinotvorne sestavine): kamnine, relief, prsti, podnebje, vodovje, rastlinstvo in živalstvo, naselja, prebivalstvo, gospodarstvo. Značilnosti teh prvin pa so npr. magmatske kamnine, kraški relief, kisle prsti, gorsko podnebje, podzemna voda, toploljubno rastlinstvo, staro prebivalstvo, mestno naselje …

Strokovni termin prst se lahko zamenja tudi s strokovnim terminom tla. Oba strokovna termina sta enakovredna in v uporabi. Poudariti je treba, da sta to sinonima, kljub temu da se v geografiji uporablja termin prst. Učenci bodo pri urah naravoslovja uporabljali termin tla.

Učitelj naj v razlago vsebin vključuje vedenje, da vsi ljudje vsak dan uporabljamo geografska znanja, z geografijo pa se lahko ukvarjamo tudi poklicno. Geografija je namreč študijska smer, geografi pa znanstveno raziskujejo pokrajino in iščejo nova spoznanja. Delajo lahko kot učitelji ali pa so zaposleni v kakšnem podjetju ali ustanovi, ki s svojim delom proučuje pokrajino, zato da s posegi v njej ne napravimo škode. Učitelj učence usmeri v prepoznavanje poklica geografa tudi s konkretnimi primeri znanih oseb, ki so po svoji izobrazbi geografi.

Priporočene dejavnosti

Prepoznavanje pokrajinskih sestavin naj učitelj z učenci uri ob fotografijah konkretnih pokrajin. Na enakih primerih se učence navaja na razmišljanje o medsebojni povezanosti pokrajinskih sestavin na fotografiji in o potencialnih spremembah, ki bi se lahko zgodile, če bi spremenili eno ali več sestavin pokrajine.

Učitelj navede čim več konkretnih primerov uporabnosti geografije v vsakdanjem življenju (npr. načrtovanje izletov ali potovanj, branje novic v medijih, spremljanje besedil pesmi in popevk, spremljanje dnevnih poročil ...).

Učenci lahko prinesejo slike iz domače pokrajine, ob katerih opazujejo spremembe v pokrajini (npr. gradnja nove prometnice, posek lokalnega gozda, gradnja nove stanovanjske soseske, gradnja drugih zgradb). Ključno je, da učenci postopoma razumejo prepletenost in celostnost pokrajine ter izzivov v njej. Ti izzivi pa ustvarjajo možnosti za raziskovanje in zaposlitev.

Pri prepoznavanju sestavin pokrajin si lahko učitelj pomaga z različnimi razglednicami – učencem naroči, naj prinesejo k uri geografije različne razglednice. Na njih označijo s flomastri naravne in družbene sestavine pokrajine oz. jih napišejo na hrbtno stran razglednice. Razglednice lahko potem obesijo v razredu in ob njih ponavljajo in se urijo v prepoznavanju sestavin pokrajin.

Kot pomembna geografska učila naj učitelj izpostavi učilo, ki ga uporabljajo pri pouku. Pomaga si lahko tudi s spletnim mestom Uporabna geografija: http://uporabna.geografija.si/.

Učitelj lahko vplete tudi uvedbo geografske bralne značke (branje leposlovja in strokovnih knjig z geografskimi vsebinami). Vir: Cvetko, S. (2023). Geografska bralna značka.

Rabi jezika, kjer učenec uporablja strokovno terminologijo;

Poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj;

Oblikovanju vizije prihodnosti, ki vključuje odgovore na vprašanja, kaj namerava početi v prihodnosti, kakšen želi postati in kakšno skupnost želi sooblikovati;

Telesni dobrobiti, kjer učenec udejanja odgovorno in varno ravnanje.

Za uresničevanje ciljev je pomembno, da se učitelj navezuje na predznanje učencev, pridobljeno v 1. in 2. VIO.

Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih.