geografija

Geografija in jaz učence seznani z geografijo kot znanstveno vedo, poklicem geografa in z načini usvajanja geografskega znanja. Namen teme je, da učenci razumejo pomembnost geografije, geografskega poklica in geografskega znanja v vsakdanjem življenju. Ob tem se učenci zavedajo, kaj geograf počne, in spoznajo, da je poklic geografa resen poklic, ki ga lahko uspešno opravljamo celotno karierno pot. Obenem pa učenci krepijo zavedanje o součinkovanju naravnih in družbenih sestavin pokrajine ter s tem razvijajo občutek pomembnosti ohranjanja uravnoteženega ravnovesja med vsemi sestavinami pokrajine.

Za uresničevanje ciljev je pomembno, da se učitelj navezuje na predznanje učencev, pridobljeno v 1. in 2. VIO.

Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. Uri jih tudi v opazovanju in opisovanju sestavin in procesov v pokrajini.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, podjetnosti ter zdravja in dobrobiti s poudarkom na:

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: rabi jezika, kjer učenec uporablja strokovno terminologijo;

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer učenec gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj;

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: oblikovanju vizije prihodnosti, ki vključuje odgovore na vprašanja, kaj namerava početi v prihodnosti, kakšen želi postati in kakšno skupnost želi sooblikovati;

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: telesni dobrobiti, kjer učenec udejanja odgovorno in varno ravnanje. (1.1.2.2) (2.1.3.1) (3.2.4.2) (1.1.2.1) (5.1.3.1) Skupna cilja na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav, ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika) sta pri tej temi izpostavljena. V nadaljevanju se v 2. VIO praviloma ne pojavita več, čeprav ju učitelj, glede na pomembnost rabe jezika in strokovne terminologije, umešča tudi v druge cilje. Ta dva skupna cilja se izjemoma pojavita v 2. VIO le tam, kjer učenci usvajajo novo terminologijo. Predlagane dejavnosti za uresničevanje skupnih ciljev so praviloma vključene v poglavje Didaktična priporočila za skupino ciljev.

Vsebinska pojasnila: Geografija je drugačna kot druge vede, ki vsaka zase raziskujejo samo eno (svojo) sestavino pokrajine. Geografija je prav zaradi tega pomembna veda, ker pokrajino raziskuje celostno – to pomeni, da upošteva vse sestavine v pokrajini z vidika njihove soodvisnosti in skuša predvideti, kako bi sprememba ene sestavine vplivala na vse ostale. Namen je, da se bodo učenci, ko bodo odrasli, ne glede na svoj poklic ali vlogo v družbi, zavedali, da pred vsakim posegom v prostor celostno razmislijo o vseh posledicah, do katerih bi lahko prišlo. Tako bodo posledice njihovih dejanj v prostoru povzročale čim manj škode. Hkrati naj učitelj učence spodbuja k razmišljanju, kaj z vidika posameznika pomeni odgovoren odnos do naravnega okolja in naravnih virov, pri čemer vključuje tudi vsakdanje prakse življenjskega sloga. Učitelj naj bo pozoren pri rabi strokovnih terminov sestavina in značilnost, ki se pomensko razlikujeta. Sestavina je gradnik/prvina/element/komponenta, »značilnost« pa je lastnost prvine/sestavine. V konkretnem primeru so »sestavine pokrajine« (prvine, elementi, pokrajinotvorni elementi, pokrajinotvorne prvine, pokrajinotvorne sestavine): kamnine, relief, prsti, podnebje, vodovje, rastlinstvo in živalstvo, naselja, prebivalstvo, gospodarstvo. Značilnosti teh prvin pa so npr. magmatske kamnine, kraški relief, kisle prsti, gorsko podnebje, podzemna voda, toploljubno rastlinstvo, staro prebivalstvo, mestno naselje … Strokovni termin prst se lahko zamenja tudi s strokovnim terminom tla. Oba strokovna termina sta enakovredna in v uporabi. Poudariti je treba, da sta to sinonima, kljub temu da se v geografiji uporablja termin prst.

Vsebinska pojasnila: Učenci bodo pri urah naravoslovja uporabljali termin tla. Učitelj naj v razlago vsebin vključuje vedenje, da vsi ljudje vsak dan uporabljamo geografska znanja, z geografijo pa se lahko ukvarjamo tudi poklicno. Geografija je namreč študijska smer, geografi pa znanstveno raziskujejo pokrajino in iščejo nova spoznanja. Delajo lahko kot učitelji ali pa so zaposleni v kakšnem podjetju ali ustanovi, ki s svojim delom proučuje pokrajino, zato da s posegi v njej ne napravimo škode. Učitelj učence usmeri v prepoznavanje poklica geografa tudi s konkretnimi primeri znanih oseb, ki so po svoji izobrazbi geografi.

Priporočene dejavnosti: Prepoznavanje pokrajinskih sestavin naj učitelj z učenci uri ob fotografijah konkretnih pokrajin. Na enakih primerih se učence navaja na razmišljanje o medsebojni povezanosti pokrajinskih sestavin na fotografiji in o potencialnih spremembah, ki bi se lahko zgodile, če bi spremenili eno ali več sestavin pokrajine. Učitelj navede čim več konkretnih primerov uporabnosti geografije v vsakdanjem življenju (npr. načrtovanje izletov ali potovanj, branje novic v medijih, spremljanje besedil pesmi in popevk, spremljanje dnevnih poročil ...). Učenci lahko prinesejo slike iz domače pokrajine, ob katerih opazujejo spremembe v pokrajini (npr. gradnja nove prometnice, posek lokalnega gozda, gradnja nove stanovanjske soseske, gradnja drugih zgradb). Ključno je, da učenci postopoma razumejo prepletenost in celostnost pokrajine ter izzivov v njej. Ti izzivi pa ustvarjajo možnosti za raziskovanje in zaposlitev. Pri prepoznavanju sestavin pokrajin si lahko učitelj pomaga z različnimi razglednicami – učencem naroči, naj prinesejo k uri geografije različne razglednice. Na njih označijo s flomastri naravne in družbene sestavine pokrajine oz. jih napišejo na hrbtno stran razglednice. Razglednice lahko potem obesijo v razredu in ob njih ponavljajo in se urijo v prepoznavanju sestavin pokrajin. Kot pomembna geografska učila naj učitelj izpostavi učilo, ki ga uporabljajo pri pouku. Pomaga si lahko tudi s spletnim mestom Uporabna geografija: http://uporabna.geografija.si/ . Učitelj lahko vplete tudi uvedbo geografske bralne značke (branje leposlovja in strokovnih knjig z geografskimi vsebinami). Vir: Cvetko, S. (2023). Geografska bralna značka.