geografija

Tema vključuje učna cilja in standarda znanja, ki ju učitelj povezuje z drugimi učnimi cilji tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja.

Tema omogoča razvijanje geografske pismenosti pri učencih na podlagi izkazanih veščin/spretnosti. Temelj za doseganje geografske pismenosti sta znanje in mišljenje, ki se uporabljata pri kartografski, bralni, naravoslovni in matematični pismenosti.

Pri pouku geografije učenci razvijajo uporabo ustrezne terminologije ter sposobnosti opisovanja, pojasnjevanja ter sklepanja. Učenci se urijo v uporabi različnih vrst podatkov, kot so besedilni, količinski in simbolni, ter na podlagi različnih virov, statističnih podatkov in/ali digitalnih gradiv oblikujejo izvlečke, postavljajo sklepe in nakazujejo rešitve. Hkrati povezujejo usvojena vsebinska znanja z veščinami kartografskega opismenjevanja, kar jim omogoča boljše razumevanje geografskih procesov in pojavov.

Učitelj cilje te teme vključuje k skupinam ciljev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Umeščanje standardov te teme učitelju omogoča preverjanje in ocenjevanje znanja učencev na različne načine. Tako zagotovimo širšo in celovitejšo uporabo geografskih virov ter učence urimo v uporabi različnih vrst gradiv za razumevanje in analizo geografskih vsebin. Izjema se pojavi le pri minimalnih standardih znanja. Minimalnim standardom znanja, kjer je način ocenjevanja jasno določen, standarda te teme ne dodajamo.

Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: V tej temi so umeščeni tudi skupni cilji s področij jezika, državljanstva in kulture ter umetnosti. Skupni cilji na področju strokovnega jezika (učenec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav; se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika ter razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.)) se umeščajo po celotni vertikali v 3. VIO, kljub temu da praviloma niso več zapisani. Prva dva zapisana skupna cilja sta sicer v 3. VIO ponekod še umeščena v cilje, in sicer tam, kjer se praviloma pojavi nova terminologija. Geografska pismenost je skupek pridobljenih veščin/spretnosti, znanj in mišljenj različnih vrst pismenosti, in sicer kartografske, bralne, naravoslovne in matematične pismenosti. Kartografska pismenost poleg branja zemljevidov zajema še uporabo, proučevanje in izdelavo zemljevidov. Podrobna razlaga se nahaja v didaktičnih priporočilih pod skupino ciljev Geografska pismenost. V izobraževalnem procesu se bralna pismenost razvija pri vseh predmetih v šoli.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Čeprav je razvijanje bralne pismenosti v šoli ena temeljnih nalog pouka slovenščine, pri kateri se poučujejo tudi bralne strategije in bralna metakognicija, pa lahko za uspešen prenos v proces branja in učenja z različnimi vrstami besedil (informativnimi, razlagalnimi, opisovalnimi, prikazovalnimi itd.) pri pouku družboslovnih in naravoslovnih predmetov poskrbijo le učitelji teh predmetov, saj se pri njihovem pouku učenci srečajo z mnogimi različnimi besedili (zapisanimi/pisnimi, govorjenimi, multimodalnimi, digitalnimi …), ki jih morajo razumeti, analizirati, vrednotiti, odgovarjati na vprašanja o njih ali postavljati vprašanja v povezavi z njimi itd. Bralna pismenost ima bistven pomen pri mišljenju in učenju, zato odgovornost za njen nenehen razvoj nosijo vsi strokovni delavci v vrtcih in šolah. Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega, pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje ter druge gradnike bralne pismenosti. Kot taka je temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za samouresničevanje posameznika ter uspešno (so)delovanje v družbi. V geografsko pismenost je vpeta tudi naravoslovna, ki poudarja tri vidike, in sicer naravoslovno znanje, naravoslovne spretnosti/veščine in odnos do naravoslovja.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Ti trije vidiki se odražajo tudi v opredelitvi gradnikov naravoslovne pismenosti, pri čemer je prvi gradnik prednostno vezan na priklic, povezovanje in uporabo naravoslovnega znanja z uporabo strokovnega besedišča, drugi gradnik je zasnovan na veščini raziskovanja s poudarkom na interpretiranju podatkov in dokazov, tretji gradnik je vezan na odnos, tako do narave kot do naravoslovnih znanosti, naravoslovnih predmetov in raziskovanja. Matematično pismenost učenci pri geografiji razvijajo tako, da na osnovi matematičnega znanja in mišljenja uporabljajo matematične postopke in orodja v različno strukturiranih okoljih ter analizirajo, utemeljujejo in sporočajo svoje zamisli in rezultate pri oblikovanju, reševanju in interpretaciji matematičnih problemov.

Didaktična priporočila: Učitelj cilje te teme vključuje k skupinam ciljev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Umeščanje standardov te teme učitelju omogoča preverjanje in ocenjevanje znanja učencev na različne načine. Tako zagotovimo širšo in celovitejšo uporabo geografskih virov ter učence urimo v uporabi različnih vrst gradiv za razumevanje in analizo geografskih vsebin. Izjema se pojavi le pri minimalnih standardih znanja. Minimalnim standardom znanja, kjer je način ocenjevanja jasno določen, standarda te teme ne dodajamo. Za lažje razumevanje je v nadaljevanju opisana ponazoritev s primeri. Eden od primerov za ponazoritev je standard v skupini ciljev Površje Evrope »opiše delovanje ledenikov in njihove učinke na preoblikovanje površja«, ki učitelju omogoča, da oceni znanje le z opisovanjem delovanja ledenikov in njegovih posledic. Učitelj pa lahko temu standardu doda »s pomočjo različnih virov«, kar pomeni, da lahko oceni to znanje tudi ob slikovnem gradivu. Drugi primer je standard v skupini ciljev Degradacija prostora »pojasni, kaj je degradacija prostora, in našteje nekaj primerov iz Slovenije«, ki učitelju omogoča, da ga oceni samo s pojasnilom. Učitelj pa lahko temu standardu doda »s pomočjo različnih virov«, kar pomeni, da lahko oceni to znanje tudi ob slikovnem gradivu, grafih ipd. Zapisani standard v skupini ciljev Gospodarstvo »s pomočjo zemljevida sklepa o pomenu naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti« pomeni, da učitelj za ocenjevanje tega ne potrebuje nobenih drugih virov. Še več, v tem primeru učitelja usmerimo in mu priporočamo, da to vsebino ocenjuje ob zemljevidu. Učitelj pa lahko, če želi, zaradi t. i.

Didaktična priporočila: splošnega standarda v tej skupini ciljev, temu standardu doda »s pomočjo različnih virov«, kar pomeni, da lahko oceni to znanje tudi ob npr. grafih, preglednicah ipd. Eden takšnih primerov je tudi standard v skupini ciljev Podnebje »s pomočjo klimograma in/ali slikovnega gradiva sklepa o značilnostih podnebnih in rastlinskih tipov«, pri katerem svetujemo, da učitelj značilnosti tipov ocenjuje ob klimogramu ali slikovnem gradivu. Izjema pri dodajanju t. i. splošnega standarda znanja so minimalni standardi znanja. Minimalnim standardom znanja, kjer je način ocenjevanja jasno določen, standarda te teme ne dodamo. Eden od primerov je standard pri skupini ciljev Avstralija z Oceanijo, ki omogoča le enoznačno interpretacijo, in sicer »na zemljevidu določi geografsko lego Avstralije in Oceanije ter pokaže in imenuje določene naravnogeografske enote in otočja«. Minimalnih standardov, ki so vezani konkretno na uporabo zemljevida, in se drugače znanje ne da oceniti, splošnega standarda ne dodajamo. Drugi primer je npr. standard pri skupini ciljev Geografija in jaz »s pomočjo slikovnega gradiva in domače pokrajine našteje glavne sestavine pokrajine ter sklepa o njihovi soodvisnosti«, pri katerem je način ocenjevanja točno določen, zato t. i. splošnega standarda ne dodamo. Pri minimalnih standardih znanja, kjer način ni določen, lahko tako kot pri vseh drugih standardih dodamo splošni standard. Npr. standard v skupini ciljev Gibanje Zemlje »pojasni posledice vrtenja Zemlje okoli svoje osi in kroženja Zemlje okoli Sonca« pomeni, da učitelj za ocenjevanje tega ne potrebuje nobenih drugih virov. Učitelj pa lahko, zaradi t. i.

Didaktična priporočila: splošnega standarda v tej skupini ciljev, temu standardu doda »s pomočjo različnih virov«, kar pomeni, da lahko oceni to znanje tudi ob npr. slikovnem gradivu. Zapisani standard v skupini ciljev Izzivi prebivalstva Evrope »opiše raznolikost prebivalstva Evrope« pomeni, da učitelj za ocenjevanje tega ne potrebuje nobenih drugih virov. Zapisani t. i. splošni standard pa učitelju dopušča, da lahko temu standardu doda »s pomočjo različnih virov«, kar pomeni, da lahko oceni to znanje tudi ob npr. grafih, preglednicah ipd. Zaradi pomembnosti kartografske pismenosti lahko t. i. splošni standard »bere, uporabi ali izdela zemljevide« dodamo k vsem standardom v 3. VIO, razen izjem. Na primer standard »bere, uporabi ali izdela zemljevide« lahko dodamo pri skupini ciljev Izzivi posamezne naravnogeografske pokrajine Slovenije, kar pomeni, da lahko učitelj učenčevo znanje oceni tudi ob zemljevidih pri analiziranju aktualnih izzivov. Za lažje doseganje cilja »bere, uporablja, proučuje in izdeluje zemljevide« dodajamo razlago spodaj. Branje zemljevidov zajema tudi njihovo interpretacijo, kar se odraža v:

Didaktična priporočila: razumevanju povezav med uporabljenimi simboli in pokrajinskimi elementi (da učenec razume bolj ali manj abstraktne simbole in jih poveže s pokrajino);

Didaktična priporočila: sklepanju (z zemljevida) na pojave, procese in dejavnosti človeka v pokrajini. Krepitev kartografskih veščin pa poleg branja zemljevidov zajema še uporabo, proučevanje in izdelavo zemljevidov. Uporaba zemljevida zajema:

Didaktična priporočila: iskanje prikazanih značilnosti z zemljevida v pokrajini (npr. kje je prepoznan vrh ali objekt, most na reki …);

Didaktična priporočila: orientacijo na zemljevidu;

Didaktična priporočila: določanje razdalj (absolutna, relativna višina, blizu, daleč, istoležno), razmestitev pojavov, procesov, oblik (gostote, prisotnost/odsotnost);

Didaktična priporočila: določanje strani neba;

Didaktična priporočila: navigacijo s pomočjo tiskanih in digitalnih zemljevidov ter orodij (gibanje po začrtani ali opisani poti);

Didaktična priporočila: uporabo zemljevidov za raziskovalne (posredno sklepanje na pojave in procese, ki sicer niso prikazani) in druge namene (politične, npr. Kozlerjev zemljevid …). Proučevanje zemljevidov za osnovnošolski program pomeni primerjavo različnih zemljevidov med seboj, pomen zemljevidov za človeštvo itd. Izdelava zemljevidov zajema poznavanje tehnik in tehnologij, s katerimi je izdelana vsebina zemljevidov, ter kot nadgradnja izdelava samega zemljevida:

Didaktična priporočila: prostoročno narisati preprosto skico pokrajine;

Didaktična priporočila: z upoštevanjem osnovnih kartografskih pravil narisati ali z digitalnimi orodji izdelati preprosto, poenostavljeno in pomanjšano sliko pokrajine = zemljevid;

Didaktična priporočila: ustrezno uporabiti različne simbole (točke, črte, ploskve) ter njihovo oblikovanje (velikost, oblika, debelina, barvni odtenek …) za prikaz pokrajinskih elementov;

Didaktična priporočila: dodati različne elemente zemljevida, ki pomagajo razumeti simbolni prikaz (zemljepisna imena, merilo, smer neba, legenda, mreža vzporednikov in poldnevnikov, kilometrska mreža, besedila, npr. vir, avtorstvo, leto izdelave …). Učitelj naj opozori tudi na intuitivnost zemljevidov, in sicer da so abstraktni simboli razumljivi (vodni pojavi so modri; debelejša črta reke pomeni večji pretok; večji znak za mesto pomeni večje št. prebivalcev itd.; izstopajoči barvni odtenki pomenijo več; tople/hladne barve za npr. temperature).

Medpredmetno povezovanje: Npr.:

Medpredmetno povezovanje: zvezdni zemljevid: FIZ;

Medpredmetno povezovanje: oblikovanje izvlečkov, sklepov: SLJ;

Medpredmetno povezovanje: interpretacija podatkov, grafov: MAT, FIZ.