Geografija

Obča fizična geografija obsega vsebine s področij uvoda v geografijo, planetarne geografije in osnov kartografije, zgradbe in površja Zemlje, podnebja in podnebnih sprememb, prsti in rastlinstva, vodovja in naravnih nesreč. Položaj Zemlje v vesolju je osnova fizičnogeografskih vsebin, ki se povezuje z zgradbo Zemlje kot nebesnega telesa. Slednja močno vpliva na površinske oblike, ki so spet povezane s preostalimi fizičnogeografskimi vsebinami, od podnebja in vodovja do prsti in oblik življenja. Namen teme je, da dijaki spoznajo osnovna področja fizične geografije oz. prek ciljev in standardov pridobijo usmeritve za pridobivanje znanja, ki je temelj fizičnogeografskim procesom, pojavom in oblikam na površju. Tako bodo lažje razumeli fizično osnovo pokrajine kot del geografske stvarnosti, lažje bodo prepoznali tudi spremembe v pokrajini in njihove posledice.

Ta znanja so ključnega pomena za kasnejše spoznavanje družbenogeografskih vsebin in njihovo interpretacijo pri pojasnjevanju geografske stvarnosti. Namen učnih ciljev in standardov je, da dijakom ter učiteljem služijo kot vodilo do obsega znanj, potrebnih za njihovo uspešno nadgradnjo.

Termini V tem razdelku navajamo razširjen nabor terminov oz. pojmov in pojmovnih zvez, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so v učnem načrtu navedeni že v posebnem polju Termini , učitelj pa poleg teh obravnava še tu zapisane pojme in pojmovne zveze.

Učitelj pri skupini ciljev Uvod obravnava naslednje pojme in pojmovne zveze:

Geosfera , litosfera, pedosfera, biosfera, hidrosfera, atmosfera, antroposfera,

Obča geografija, regionalna geografija, fizična geografija, družbena geografija .

Učitelj pri skupini ciljev Planetarna geografija in osnove kartografije obravnava naslednje pojme in pojmovne zveze:

Rimska cesta, Osončje,

Rotacija , Zemljina os, odklonska sila (Coriolisov učinek), poldnevnik, časovni pas, datumska meja,

Revolucija , ekliptika, enakonočje ali ekvinokcij, Sončev obrat ali solsticij, zenit, letni čas, polarni dan, polarna noč, prestopno leto, toplotni pas, vzporednik, stopinjska mreža,

Zemljevid , splošni zemljevid, tematski zemljevid, načrt, legenda (kartografski znak, izohipsa ali plastnica), merilo, kartografska projekcija,

Geografska lega , geografska širina, geografska dolžina, koordinate,

Orientacija , smer neba, ekspozicija,

Globalni navigacijski satelitski sistemi (GNSS),

Azimut,

Geografski informacijski sistemi (GIS),

Panoramska risba,

Digitalni zemljevid.

Učitelj pri skupini ciljev Zgradba in površje Zemlje obravnava naslednje pojme in pojmovne zveze:

Notranji dejavnik, zunanji dejavnik ,

Skorja, plašč, jedro, litosfera, astenosfera, litosferska plošča, tektonika plošč , transformni stik, konvergentni stik, divergentni stik,

Vulkanizem , vroča točka, ognjenik/vulkan, magma, lava, piroklastit, vulkanski relief,

Postvulkanski pojav, izvir mineralne in termalne vode, gejzir,

Potres , potresni val, nadžarišče/epicenter, žarišče/hipocenter, seizmologija, seizmograf, cunami, Richterjeva potresna lestvica, evropska potresna lestvica (EMS), intenziteta/magnituda,

Geološka doba , obdobja pred paleozoikom, paleozoik, mezozoik, trias, jura, kreda, kenozoik, paleogen, neogen, kvartar, pleistocen, holocen,

Epirogeneza, orogeneza , guba, prelom, nariv, kaledonska orogeneza, hercinska orogeneza, alpidska orogeneza, tektonski jarek, tektonski čok, kotlina,

Kamninska zgradba, magmatska kamnina , globočnina, granit, granodiorit, predornina, bazalt, andezit, sedimentna kamnina , apnenec, dolomit, peščenjak, konglomerat, fliš, metamorfna kamnina , marmor, gnajs, karbonatna kamnina, nekarbonatna kamnina,

Zunanji preoblikovalni proces , preperevanje , mehansko preperevanje, kemično preperevanje, biološko preperevanje, sediment, mehanski sediment, kemični sediment, denudacija, erozija , abrazija, deflacija, transport, akumulacija ,

Denudacijska oblika reliefa, akumulacijska oblika reliefa ,

Rečni relief , rečna dolina, soteska, vintgar, kanjon, rečna struga, pramenasta rečna struga, meandrasta rečna struga, okljuk, mrtvica, vršaj, naplavna ravnica, rečna terasa, ježa, delta,

Ledeniški relief , krnica, ledeniška dolina, fjord, ledeniško jezero, morena, balvan, gorska poledenitev, celinska poledenitev,

Vetrni relief , kamnita puščava, gobasti osamelec, peščena puščava, sipina, puhlica,

Obalni relief , klif, plaža, zatok/laguna,

Kraški relief , površinska kraška oblika, podzemna kraška oblika, žlebič, škraplja, vrtača, udornica, kraško polje, presihajoče jezero , kraški izvir, ponor, ponikalnica, jama, vodna jama, suha jama, brezno, stalaktit, stalagmit, kapniški steber; kras, Kras,

Antropogeno preoblikovani relief , terasirano pobočje, gramoznica, umetni otok, površinski kop, kamnolom.

Učitelj pri skupini ciljev Podnebje in podnebne spremembe obravnava naslednje pojme in pojmovne zveze:

Sestava atmosfere , dušik, kisik, ogljikov dioksid, vodna para, ozon, troposfera, stratosfera,

Vreme, podnebje ,

Vremenska slika, ARSO,

Podnebni element , temperatura zraka (°C), povprečna temperatura zraka (°C), temperaturna amplituda, izoterma, višina padavin (mm), povprečna višina padavin (mm), izohieta, zračni tlak (hPA), relativna zračna vlaga (%), izobara,

Podnebni dejavnik , geografska širina, razporeditev kopnega in morja, relief, morski tok, veter,

Temperaturni obrat (temperaturna inverzija), prisojno pobočje, osojno pobočje,

Nastanek padavin , izhlapevanje, kondenzacija, orografske padavine, konvekcijske padavine, ciklonske padavine, privetrna stran gora, zavetrna stran gora,

Veter , planetarni veter, odklonski učinek, pasat, zahodni veter, polarni vzhodnik, lokalni veter, pobočni veter, obalni veter, burja,

Barična tvorba , ciklon, anticiklon, ekvatorialno območje nizkega zračnega tlaka, subtropsko območje visokega zračnega tlaka, subpolarna območja nizkega zračnega tlaka, polarno območje visokega zračnega tlaka,

Vremenotvorno središče , ciklon, anticiklon, islandski ciklon, azorski anticiklon,

Vremenska fronta , topla fronta, hladna fronta,

Toplotni pas , tropski pas, subtropski pas, zmerno topli pas, subpolarni pas, polarni pas,

Podnebni tip , ekvatorialno, savansko, subtropsko suho, subtropsko polsuho, sredozemsko, monsunsko, subtropsko vlažno, oceansko, celinsko vlažno, celinsko polsuho, celinsko suho, zmerno hladno, tundrsko, polarno, gorsko podnebje,

Onesnaževanje ozračja , toplogredni plin, dušikov oksid, PM-delec, kisli dež, troposferski ozon, tanjšanje ozonske plasti (zmanjševanje koncentracije ozona), globalno segrevanje ozračja , povečan učinek tople grede, prilagajanje podnebnim spremembam, blaženje podnebnih sprememb,

Ogljična nevtralnost , ogljični odtis, trajnostni razvoj.

Učitelj pri skupini ciljev Prsti in rastlinstvo obravnava naslednje pojme in pojmovne zveze:

Prst, tla , rodovitnost ,

Lastnosti prsti , zrnavost (tekstura), barva, reakcija prsti,

Pedogenetski dejavnik , pedogeneza , mlade ali slabo razvite prsti, zrele ali razvite prsti,

Profil prsti, horizont prsti , O – organski horizont, A – humusni horizont, E – eluvialni horizont, B – iluvialni horizont, G – horizont zastajanja podzemne vode, C – horizont preperele matične podlage oz. preperina, R

Nepreperela matična podlaga,

Skupina prsti , feralsoli, arenosoli, kambisoli, černozemi, podzoli, kriosoli,

Pomen prsti , funkcija prsti, ekosistemska storitev, antropogene prsti, degradacija prsti (erozija prsti, onesnaževanje, pozidava),

Rastlinstvo , naravno rastlinstvo, kulturno rastlinstvo, rastlinski višinski pas, kulturna pokrajina, krčenje gozda, požiganje gozda, tropski deževni gozd, savansko rastlinstvo, puščavsko rastlinstvo, sredozemsko rastlinstvo, gozdovi zmerno toplega pasu (listnati, mešani in iglasti gozdovi), stepsko rastlinstvo, iglasti gozdovi hladnega pasu (tajga), tundrsko rastlinstvo.

Učitelj pri skupini ciljev Vodovje obravnava naslednje pojme in pojmovne zveze:

Vodovje (hidrosfera), vodni krog (hidrološki cikel) , mali vodni krog, veliki vodni krog,

Morje, ocean , temperatura, slanost, valovanje, plimovanje, morski tok,

Porečje , povirje, povodje, razvodje, razvodnica,

Pretok , hidrogram, rečni pretočni režim*,

Jezero, mokrišče , naravno jezero, umetno jezero, vglobljeno in zajezitveno jezero, pretočno jezero, brezodtočno jezero (endoreično jezero), mokrišče,

Podzemna voda , prosta podzemna voda, ujeta podzemna voda (arteška voda), vodonosnik,

Kakovost voda , kemijsko stanje voda, ekološko stanje voda,

Trajnostna raba vodnih virov .

*Podrobnejša razčlenitev rečnih pretočnih režimov je pri skupini ciljev Fizičnogeografski okvir Slovenije.

Učitelj pri skupini ciljev Naravne nesreče obravnava naslednje pojme in pojmovne zveze:

Meteorit, vulkanizem, ognjenik (vulkan), izbruh (erupcija), piroklastični tok, potres, cunami, blatni tok, drobirski tok, zemeljski plaz, usad, skalni podor ,

Poplava , 100-letna poplava ,

Tropski ciklon, vihar, vetrolom, snežni plaz, žledolom, zmrzal, pozeba, toča, suša, požar .

Vključevanje skupnih ciljev Ta tema vključuje tudi skupne cilje z vseh petih področij (Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, Trajnostni razvoj, Zdravje in dobrobit, Digitalna kompetentnost ter Podjetnost), ki so podrobneje pojasnjeni pri posameznih skupinah ciljev.

Pojasnila glede zapisa ciljev in standardov

Z oznako O so označeni obvezni cilji.

Z ležečim tiskom in oznako I so označeni izbirni cilji.

S krepko označenim besedilom so izpostavljeni minimalni standardi znanja. ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f68315i )

Z ležečim tiskom so označeni izbirni standardi , ki so vezani na izbirne cilje. Učitelj jih ocenjuje le, če je v pouk vključil obravnavo izbirnih ciljev.

Z oznako SC so označeni ključni cilji iz posameznih področij skupnih ciljev. Številčni zapis pri oznaki skupnih ciljev je enak, kakor je enotno uporabljen za vse skupine skupnih ciljev ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gb40ozc ).

Zapisano velja za vse teme oz. skupine ciljev tega učnega načrta.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Obča fizična geografija je dokaj obsežna tema, ki nadgrajuje vsebine in cilje iz osnovne šole. V osnovni šoli so učenci spoznavali fizičnogeografske pojme in procese pri različnih temah od obče geografije do regionalne geografije sveta, Evrope, Slovenije in Italije, v primeru gimnazije pa gre za enotno temo z zgoraj naštetimi skupinami ciljev. Ne glede na skupino ciljev priporočamo, da se vsa področja fizične geografije obravnavajo tako, da se nakažejo povezave in vplivanje na človeško družbo ter obratno, kjer prihaja do pomembnega vpliva človeške družbe na fizičnogeografske prvine. Poudarek naj bo tako na celostni obravnavi, saj so fizično- in družbenogeografski procesi medsebojno povezani in soodvisni. Pri tem naj učitelj uporablja primere od lokalne do globalne ravni, kjer je opisano celostnost mogoče zelo dobro prepoznati. Nekatere cilje je možno povezovati z drugimi cilji pri tej ali drugih temah, kar omogoča njihovo uporabo ter poglobljeno razumevanje pri vsakokratni kasnejši obravnavi. Cilji pri vseh skupinah ciljev vključujejo delo z viri (z vsemi različicami od tiskanih do digitalnih) in delo z različnimi orodji ter pripomočki, prav tako pa priporočamo kar največ možnega praktičnega dela v učilnici ali na terenu.

Didaktična priporočila: Namen te skupine ciljev je, da dijaki spoznajo in ozavestijo, kaj je geografija, kaj so posebnosti te vede in kakšna je uporabna vrednost geografije. Pri tem gre za dve ključni značilnosti, ki ju sodobni razvoj prinaša geografiji: 1. prednosti (in slabosti) interdisciplinarne – povezovalne vede in 2. posebno uporabnost v vsakdanjem življenju. Z razvojem informacijske tehnologije se je zgodil premik od geografije kot posredovalke znanja h geografiji kot sistemu za iskanje in organizacijo znanja. Vse to se bolj ali manj odraža tudi v sodobnih opredelitvah vede, ki na eni strani vključujejo njeno znanstvenologično zgradbo (geografska področja), po drugi strani pa kažejo način oz. metode obravnave široke palete geografskih raziskovalnih vprašanj (geografske veščine). V tem kontekstu sta tudi oba učna cilja v tej skupini ciljev. Učitelj naj ob ustrezni realizaciji obeh učnih ciljev, z namenom pritegniti dijake, poveže oba cilja s konkretnimi primeri iz pokrajine in primeri iz življenjskih situacij, ko se geografija izkazuje kot pomembna in uporabna veda. Učitelj naj tudi obravnava področja oz. poklice, kjer se lahko zaposlujejo geografi, s čimer dijaki pridobijo uvid v to, da geografija ni samo eden od šolskih predmetov in edini geografski poklic učitelj geografije. V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni skupni cilji s področij Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, Zdravje in dobrobit ter Podjetnost s poudarkom na:

Didaktična priporočila: rabi jezika, kjer dijak uporablja strokovno terminologijo in razvija sporazumevalne zmožnosti;

Didaktična priporočila: socialni dobrobiti, kjer se dijak zaveda lastnega vedenja v skupinah, raznolikosti družbenih skupin, razvija komunikacijske spretnosti;

Didaktična priporočila: iskanju in vrednotenju zamisli, odkrivanju priložnosti, ustvarjalnosti ter etičnem in trajnostnem razmišljanju;

Didaktična priporočila: dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar dijak udejanja s prevzemanjem pobude, načrtovanjem in upravljanjem. Učitelj navedene skupne cilje realizira z ustreznimi učnimi situacijami, oblikami in metodami dela ter uporabo različnih virov, po možnosti ob podpori digitalne tehnologije. Umestitev skupnih ciljev v teme oz. skupine ciljev je podrobneje opisana na tej povezavi ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Skupni_cilji_it_popravek_(2).docx ).

Didaktična priporočila: Ta skupina ciljev pri obči fizični geografiji povezuje cilje s področja planetarne geografije in kartografije. Z branjem, interpretacijo, izdelavo in uporabo zemljevidov se dijaki srečujejo že v osnovni šoli. Ponovno je ta tematika uvrščena v to skupino ciljev na gimnazijski ravni, saj je izjemnega pomena za utrditev in poglobitev temeljev za hitrejše in lažje razumevanje vseh nadaljnjih geografskih vsebin oz. za nadaljnje razvijanje geografskih kompetenc. Namen skupine ciljev s področja planetarne geografije je, da dijak utrdi in poglobi že pridobljeno znanje, vezano na umestitev Zemlje kot planeta v galaksiji Rimska cesta in našem Osončju, vsebinska nadgradnja pa se nadaljuje v podrobnejše poznavanje oblike, položaja in gibanja Zemlje okoli Sonca ter vrtenja okoli svoje osi, kar ima pomembne posledice (toplotni pasovi, menjava letnih časov, dneva in noči, časovni pasovi, datumska meja, prestopno leto) na življenje ljudi. Tematiko tesno povežemo z znanjem o mreži poldnevnikov in vzporednikov, s čimer pri dijakih razvijamo poglobljeno vzročno razumevanje tako stopinjske mreže kot temeljnih procesov, vezanih na položaj, značilnosti in gibanje Zemlje v vesolju. Planetarne vsebine se nadaljujejo v kartografske, saj kartografske projekcije slonijo na različnih načinih, kako Zemljino površje prikazati dvodimenzionalno.

Didaktična priporočila: Pri ciljih s področja kartografije in uporabe zemljevidov ni poudarek toliko na poznavanju izbranih projekcij, ampak na uporabi različnih vrst zemljevidov, zato priporočamo, da se dijaki seznanijo s kartografskimi metodami le v toliko, kolikor je potrebno za razumevanje nastanka zemljevidov in problematike ter značilnosti prikazov Zemljinega površja, bolj poglobljeno pa naj se usmerijo v praktično uporabo in interpretacijo zemljevidov, vključno z orientacijo. Pri tem naj učitelj vključuje različne tako klasične (tiskane) kot digitalne zemljevide. Dijaki lahko tudi sami izdelujejo digitalne zemljevide, a tega cilja nismo uvrstili med nabor obveznih ciljev, saj je za marsikoga prezahteven oz. ga lahko realiziramo le ob podpori ustreznih poprej pridobljenih podatkov in programov ob poznavanju GIS-ov. Predvsem je pomembno, da dijaki spoznajo praktično uporabnost različnih aplikacij, katerim pa lahko dodajajo nekatere elemente oz. vklapljajo in izklapljajo različne sloje glede na namen dela. Za namene orientacije priporočamo vadbo opazovanja narave oz. grajenega okolja ter kombiniranje rabe zemljevidov, klasičnega kompasa in ustreznih aplikacij za določanje strani neba. Priporočamo, da naj bodo postopki orientacije, ob tem, ko jih dijaki vadijo, tudi vzročno pojasnjeni, povezani s planetarnimi značilnostmi, s čimer pri dijakih utrjujemo občutek in vrednoto povezanosti človeka z naravo, planetom in vesoljem, obenem pa prepoznavajo tudi praktične vidike le-tega pri gibanju v prostoru. Pri delu z dijaki je mogoče zaznati, da (zaradi sodobnih razvojnih specifik v povezavi s širšo družbeno in vzgojno problematiko) opazovanje pokrajine ni samoumevno.

Didaktična priporočila: Posledično predlagamo cilj urjenja v izdelovanju različnih načinov prikazovanja Zemljinega površja, s posebnim poudarkom na panoramski risbi. Pri slednji ne gre za iskanje umetniškega učinka, četudi je pri tem zelo priporočljiva medpredmetna povezava z likovno umetnostjo, temveč gre v prvi vrsti za poudarek na ozaveščenem in s konkretno dejavnostjo risanja podprtem opazovanju pokrajinskega videza, ki je osnova za vsakršno geografsko učenje, sklepanje in raziskovanje. V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni skupni cilji s področij Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, Trajnostni razvoj, Zdravje in dobrobit ter Podjetnost s poudarkom na:

Didaktična priporočila: rabi jezika, kjer dijak uporablja strokovno terminologijo in razvija sporazumevalne zmožnosti;

Didaktična priporočila: kulturi in umetnosti, kjer dijak raziskuje in sprejema s kulturo povezane geografske prvine;

Didaktična priporočila: poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer dijak gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot sta spoštovanje narave in odgovornost;

Didaktična priporočila: sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer dijak prepoznava in razume kompleksne medsebojne povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi;

Didaktična priporočila: zamišljanju trajnostnih prihodnosti, kjer dijak razvija sposobnost vizualizacije in načrtovanja trajnostnih rešitev za prihodnje izzive;

Didaktična priporočila: telesni dobrobiti, kjer dijak spoznava in udejanja zlasti pravilno gibanje;

Didaktična priporočila: iskanju, vključevanju in aktiviranju materialnih in človeških virov vključno z motiviranostjo in finančno in ekonomsko pismenostjo;

Didaktična priporočila: dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar dijak udejanja s prevzemanjem pobude, načrtovanjem in upravljanjem, sodelovanjem in izkustvenim učenjem. Učitelj navedene skupne cilje realizira z ustreznimi učnimi situacijami, oblikami in metodami dela ter uporabo različnih virov ob podpori digitalne tehnologije. Umestitev skupnih ciljev v teme oz. skupine ciljev je podrobneje opisana na tej povezavi ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Skupni_cilji_it_popravek_(2).docx ).

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: Dijaki:

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: narišejo panoramsko sliko;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: na podlagi zemljevida razložijo pokrajino;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: na digitalni zemljevid na spletu ali v aplikaciji dodajo točko, pot, fotografijo ali besedilo;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: na digitalnem zemljevidu uporabljajo različne sloje in orodja za merjenje dolžne, površine in reliefnega prereza pokrajine;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: ob izvedbi izbrane naloge se orientirajo v naravi tako, da uporabijo klasični (tiskani) ali digitalni zemljevid ob uporabi klasičnega ali digitalnega kompasa oz. ob uporabi ustreznih računalniških oz. mobilnih aplikacij.

V prilogah sta podrobnejša razlaga nekaterih pojmov: ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Priloga_1_b_razlaga_pojmov_GPS_GNS_GIS.docx )in razčlemba znanja

In veščin, vezanih na uporabo zemljevidov: ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/05_Kaj_obsega_kartografsko_znanje_(3).docx ).

Ustvarjanje digitalnih vsebin s pomočjo digitalnih zemljevidov: Delo z digitalnimi zemljevidi, aplikacijami, spletnimi atlasi je danes neizogibno, saj jih uporabljamo pri poučevanju, dijaki pa pri samem učenju ter pisanju pisnih vaj, poročil, pripravi referatov ipd. Tudi spreminjanje zemljevidov je osnovnega pomena, saj morajo dijaki znati prilagoditi že obstoječe digitalne zemljevide, s tem da naanje vrisujejo določene znake, kot so npr. stojišče, potek poti, vanje dodajo slike ali grafikone ipd. Seveda so določeni dijaki bolj dovzetni za delo z IKT-orodji, zato se le-ti lahko preizkusijo tudi z izdelavo lastnega zemljevida s pomočjo orodij geografskih informacijskih sistemov (GIS).

Opisni kriteriji za področje uporabe zemljevidov: KRITERIJ OPISNIKI Ocena 5 (odlično) 4 (zelo BRANJE ZEMLJEVIDA Lociranje glede na strani Dijak se na zemljevidu zelo Na zemljevidu se dobro Na zemljevidu se s težavo Na zemljevidu se ne neba ali druge elemente dobro znajde. Pozna ožjo znajde. Pozna širšo znajde. Pozna le najširšo znajde brez pomoči. Pozna (poznavanje in lokacijo zahtevanih lokacijo zahtevanih lokacijo zahtevanih najširšo lokacijo prepoznavanje držav, regij, pojmov in jih hitro locira pojmov in jih hitro poišče pojmov (država, velika zahtevanih pojmov mest, rek, gorovij itd.) na poljubnem zemljevidu na zemljevidu, ki ga je regija)in jih dolgo išče na (država, velika regija) in jih glede na toplotni pas, in globusu. vajen. zemljevidu, ki ga je vajen. poišče na zemljevidu ob celine, oceane in morja, pomoči učitelja ali sosednje države, regije, sošolcev. kraje itd. Prepoznavanje simbolov Iz simbolov na zemljevidu, Iz simbolov na zemljevidu, Zna prepoznati simbole na (kartografskih znakov) ki so prikazani v legendi, ki so prikazani v legendi, zemljevidu, ki so prikazani zna pravilno razbrati zna pravilno razbrati v legendi tako, da našteje nadmorsko višino, globino nadmorsko višino, globino posamezne elemente, ki morja, državne meje, morja, državne meje, se pojavljajo v neki mesta, prometnice, mesta, prometnice, pokrajini. naravne vire ... naravne vire itd. Brez težav ugotovi Razbiranje geografske lege geografsko lego, tudi če (glede na oddaljenost od gre za manjši izsek iz ekvatorja in začetnega zemljevida. poldnevnika) mu dela težave.

Opisni kriteriji za področje uporabe zemljevidov: Merilo zemljevida Iz številčnega in grafičnega Iz številčnega in grafičnega Pravilno zna uporabiti le Iz številčnega ali merila zna brez napake merila zna izračunati številčno in grafično grafičnega merila izračuna izračunati dejanske dejanske razdalje v km. merilo zemljevida. dejansko razdaljo le z razdalje v km. Zemljevidu, ki ga je po Karti, ki jo je izdelal po podpornimi vprašanji Zemljevid, ki ga je izdelal predlogi izdelal sam, predlogi, napiše merilo ob učitelja ali jo izračuna sam, pravilno opremi s pravilno zapiše le številčno pomoči učitelja. nepravilno. številčnim in grafičnim ali nariše le grafično Merilo zna le razbrati, ne merilom. merilo. zna ga pa tudi izdelati. INTERPRETACIJA ZEMLJEVIDA Vizualizacija zemljevida in Iz simbolov na zemljevidu, Dobro opiše vsebino Učenec naredi besedni Iz simbolov na zemljevidu, predvidevanje pokrajine ki so prikazani v legendi, zemljevida, ki jo dešifrira opis pokrajine na ki so prikazani v legendi, (s zna orisati in ovrednotiti po posameznih prvinah in podlagi dogovorjenih zna pravilno razbrati prepoznavanjem znakov/ sestavine oz. značilnosti znakih. Prepozna in opiše kartografskih znakov na nadmorsko višino, globino simbolov in njihovega pokrajine iz določenega ključne značilnosti, ki bi jih zemljevidu. morja, državne meje, pomena) zornega kota: našel v dejanski pokrajini. Na podlagi simbolov na mesta, prometnice, izoblikovanost reliefa, Na podlagi simbolov na zemljevidu, ki so prikazani naravna bogastva. vodovja, državne meje, zemljevidu, ki so prikazani v legendi, zna pravilno Razbiranje geografske lege gostoto poselitve, v legendi, zna opisati razbrati nadmorsko višino, mu dela težave.

Opisni kriteriji za področje uporabe zemljevidov: prometnih poti, naravna sestavine in značilnosti globino morja, državne Zaključki, ki jih oblikuje iz bogastva, gospodarstvo, pokrajine: izoblikovanost meje, mesta, prometnice, podatkov, so napačni ali jih geografsko lego reliefa, vodovje, državne naravna bogastva, ni. (oddaljenost od ekvatorja meje, gostoto poselitve, gospodarske dejavnosti, in začetnega prometnih poti, naravna geografsko lego poldnevnika). bogastva, gospodarstvo, (oddaljenost od ekvatorja Posamezne sestavine in oddaljenost od ekvatorja in začetnega značilnosti zna opisati tudi in začetnega poldnevnika. poldnevnika). brez pomoči legende. Za sintezo potrebuje Zaključki, ki jih oblikuje iz dodatna usmerjevalna podatkov, imajo napake. vprašanja. Prepoznavanje Na osnovi naravnih in kompleksnejših družbenih sestavin oz. značilnosti, predvidevanje značilnosti pokrajine, pokrajine in sklepanje na prikazanih na zemljevidu dejavnosti ljudi (npr. infrastrukture, razmestitve naselij itd.), sklepa na dejavnost ljudi. Prepoznavanje Prepozna kompleksnejše prostorskih vzorcev vzorce, ki so nastali pod medsebojnim vplivom več dejavnikov. Primerjanje zemljevidov Primerjava dveh ali več Z dveh ali več zemljevidov zemljevidov je ustrezna; zna ugotoviti nekaj dijak zna povezovati sestavin oz. značilnosti, ki izbrane prvine in razložiti so se bolj ali manj povezave med njimi. spremenile skozi čas. RISANJE ZEMLJEVIDA Risanje skic Izdela svoj reliefni Risanje pokrajin zemljevid in panoramsko Dopolnjevanje osnovnih skico domače pokrajine na zemljevidov in ustrezna terenu. Pri tem uporabi oprema z nujnimi ustrezne tehnike in znake, elementi vključi ustrezno legendo, merilo in označi smeri neba.

Opisni kriteriji za področje uporabe zemljevidov: Izdela svoj zemljevid na poljubno vsebino in ga ustrezno opremi s standardnimi sestavinami in kartografskimi znaki. Predlogo zemljevida dopolni z zahtevanimi prvinami in jih ustrezno označi ter doda manjkajoče prvine zemljevida. UPORABA ZEMLJEVIDA ZA ORIENTACIJO Orientacija: gibanje po S pomočjo klasičnega ali Se giblje v naravi s začrtani ali opisani poti digitalnega pomočjo kompasa in kompasa/pripomočka zemljevida. ugotovi strani neba, se orientira glede na stojišče oz. okolico in se giblje v naravi po začrtani ali opisani poti. Orientacija: iskanje Na zemljevidu najde izbranih prvin na (locira) določen/izbran poljubnem zemljevidu geografski element glede na dane podatke oz. informacije. Načrtovanje poti Načrtovanje poti je glede na zadano nalogo oziroma cilje ustrezno. Primerno izbran čas, postanki in drugi elementi. Op.: Delitev opisnikov na 5 ravni nujno ne pomeni enačenja ravni z ocenami. Opisniki opredeljujejo raven znanja in ne nujno oceno.

Didaktična priporočila: Ker je površje temeljno v pokrajinski strukturi, vključuje večje število pojmov in je prišlo na tem področju do pomembnih strokovnih sprememb, so sledeča vsebinska in didaktična priporočila nekoliko obsežnenjša. Zgradba Zemlje in njeno površje se obravnavata v tesni povezavi zaradi njune močne soodvisnosti, saj notranji procesi in elementi Zemljine zgradbe zagotavljajo osnovo za zgradbo površja, prek česar, vključujoč različne notranje pogojene preoblikovalne procese, vplivajo na njegovo oblikovanost oz. zunanji videz. Le-ta je za dijake še posebnega pomena, saj daje pečat vizualnemu vtisu vsake pokrajine. Šele na podlagi oblikovanih vizualnih predstav pokrajine lahko dijaki naprej razvijajo temeljno geografsko mišljenje – razmišljajo, kako je takšno površje nastalo in na kaj vse vpliva. S tem postopno vstopajo v svet geografske kompleksnosti. Ne samo z ožjega geografskostrokovnega vidika, temveč predvsem zaradi zelo visokega pomena v ustvarjanju prostorskih zaznav, predstav in pojmovanj v procesu geografskega učenja je ta sklop ciljev najobsežnejši med vsemi sklopi ciljev v gimnazijskem učnem načrtu in vsebuje največ pojmov. Slednji se, kot velja tudi za druge fizičnogeografske skupine ciljev, v naslednjih sklopih ciljev (pri obči in regionalni geografiji) redno uporabljajo, utrjujejo ter preverjajo v različnih kontekstih in geografskih prostorih. Oblikovanost površja ni odvisna le od notranje zgradbe planeta in notranje pogojenih procesov, temveč tudi od dejavnikov, ki delujejo na površje od zunaj. Z utrjevanjem tega osnovnega razumevanja obeh skupin dejavnikov se začenja aktualna skupina ciljev.

Didaktična priporočila: Nadalje se cilji osredotočijo na preučevanje prve skupine oblikovalcev površja, to je na notranje dejavnike in procese. Da bi jih dijaki razumeli, morajo poznati notranjo zgradbo Zemlje s poudarkom na astenosferi in litosferi, vključujoč razloge in načine premikanja litosferskih plošč ter učinke, ki se zaradi tega pojavijo v oblikovanosti površja. Poseben poudarek je dan vulkanskemu in potresnemu delovanju, tudi zaradi velike moči teh naravnih pojavov in potencialnega vpliva na okolje in človeka (naravne nesreče). Priporočamo, da se vpliv notranjih dejavnikov in procesov, kot ga zaznamo v oblikovanosti površja, dijakom prikaže na konkretnih primerih iz sveta in še posebej iz Slovenije. Iz osnovnih notranjih procesov se cilji nadaljujejo v obravnavo geoloških dob in gorotvornih gibanj. Vključenost geoloških dob je temeljno informacijsko ozadje za razumevanje dosedanjega razvoja oblikovanosti Zemljinega površja ter za predvidevanje bodočega. Pri tem ni pričakovano, da bi dijaki ločevali vse eone, ere in periode na geološki lestvici, temveč priporočamo osredotočanje na glavna geološka obdobja ter najpomembnejše dogodke geološkega razvoja. Z razvojem geološke znanosti prihaja do novih spoznanj, zaradi katerih se spreminja tudi terminologija, kar velja tudi za (na prvi pogled) dokaj jasno geološko zgodovino. Zaradi novejših terminoloških sprememb in relativne zapletenosti delitve geoloških dob predlagamo, da dijaki spoznajo samo ere paleozoik, mezozoik in kenozoik ter podrobneje periode vseh teh obdobij (er). Pri tem je treba poudariti, da poimenovanje obdobja (periode) terciar v sodobni geološki znanosti ni več v veljavi, zamenjujeta ga periodi paleogen in neogen.

Didaktična priporočila: Dijaki naj poznajo tudi obdobje (periodo) kvartar in epoho pleistocen, ker gre za zadnje obdobje več obsežnejših poledenitev. Najstarejše eone zaradi reduciranja količine pojmov (ki je lahko spričo omejenega časa tudi ovira globljemu razumevanju vsebine) izpostavljamo na opisni način kot »obdobja pred paleozoikom«. Znotraj teh se lahko kvečjemu izpostavijo le posamezni, z vidika planetarne zgodovine zelo zanimivi ključni mejniki, pri čemer podrobnejše navajanje imen geoloških dob, četudi v nadaljevanju dodano v oklepaju, ni pričakovano (npr. nastanek Zemlje – had , prvi dokaz za trdno skorjo oz. najstarejša kamnina – arhaik , pojav kisika, rud, kovin, prvih celin – proterozoik , pojav življenja, prvi fosili – fanerozoik ). Pri oblikovanju površja skozi geološko zgodovino so med najpomembnejšimi procesi orogenetski procesi, ki dajejo vizualno mogočen pečat videzu površja in jim v tem sklopu zato posvečamo posebno pozornost. Vključujejo gubanje, prelamljanje in narivanje, s čimer nastanejo in se preoblikujejo vsa gorstva in zaradi katerih se, vključujoč različne manjše tektonske procese, formirajo antiklinalne in sinklinalne reliefne oblike. Četudi poznamo več orogenez, se v tem sklopu ciljev osredotočamo samo na tri (kaledonsko, hercinsko, alpidsko orogenezo) – po načelu pomena in prostorske/življenjske bližine. Da bi lahko dijaki nadalje razumeli razlike v delovanju zunanjih dejavnikov in procesov, je bistveno predhodno spoznavanje kamnin, njihovih lastnosti, njihovega vpliva na oblikovanost površja, njihove pomembne vloge in vpetosti v kompleksen geografski sistem ter znotraj tega njihove uporabne vrednosti v vsakdanjem življenju.

Didaktična priporočila: Predlagamo ločevanje skupin kamnin glede na nastanek ter spoznavanje samo nekaterih primerov kamnin: po dve kamnini za skupine globočnin, predornin in metamorfnih kamnin ter štiri kamnine za sedimentno skupino kamnin, pri čemer izpostavimo tudi fliš kot kompleks več sedimentnih kamnin. Predlagani izbor kamnin je skrbno premišljen na podlagi njihove vzorčnosti znotraj posamezne skupine kamnin glede nastanek, njihovih fizikalnih značilnosti ter tudi pojavnosti v slovenskem prostoru. Ker ima pri oblikovanju površja poseben pomen tudi kemična zgradba kamnin, se eden od ciljev osredotoča na ločevanje karbonatnih in nekarbonatnih kamnin, ne pa tudi na strokovno problematično oz. za razumevanje dijakov preveč kompleksno opredeljevanje silikatnih kamnin. Konkretne primere vpliva kemične zgradbe kamnin (karbonatne, nekarbonatne) lahko zelo dobro opazujemo v slovenskem prostoru, zato je tej delitvi dana posebna pozornost. Na podlagi doseganja do zdaj opisanih ciljev dijaki prejmejo dovolj informacij in razvijejo dovolj razumevanja, da se lahko v nadaljevanju predhodnemu znanju dodajo primeri delovanja zunanjih dejavnikov in procesov, prepoznavajo tipi reliefa ter znotraj njih prevladujoče oblike reliefa. Slednje pri rečnem, ledeniškem, vetrnem in obalnem tipu reliefa delimo na denudacijske in akumulacijske. Pri tem je potreben poudarek, da je erozija samo eden od procesov znotraj denudacije, zato je pri delitvi oblik reliefa bolj smiselna uporaba nadpomenke, kot predlagamo v seznamu pojmov. Kraške oblike reliefa delimo na površinske in podzemne.

Didaktična priporočila: Posebej izpostavljamo tudi antropogeno (pre)oblikovani relief, saj se na primerih prepoznavanja reliefnih oblik, ki jih je ustvaril človek, zelo očitno vidi njegov neposredni in vizualni vpliv na planet. S tem dijaki v pričujočem poglavju nazorno spoznavajo obojestransko delovanje oz. sinergijo: vpliv planeta na človeka in obratno. Sklop učnih ciljev Zgradba in površje Zemlje mora imeti zaradi svojega vsebinskega značaja močno vizualno učno osnovo, zato predlagamo redno uporabo fotografij, slik, skic, animacij, videoposnetkov idr. Le-ti so lahko prva osnova za samostojno opisovanje in spoznavanje dejavnikov, procesov, reliefnih oblik itd.; ponazoritev ob učiteljevi razlagi; sredstvo za razvijanje in preverjanje prenosa in uporabnosti pridobljenega teoretičnega znanja, sredstvo za medsebojne primerjave ter s tem za utrjevanje predstav in sredstvo za spoznavanje konkretnih primerov iz sveta, Slovenije oz. lokalnega okolja. S pokrajinskimi primeri bo nekoliko težja in zgoščena vsebina postala živa in zanimiva. Primeri so lahko izhodišče obravnave v smislu študije primera ali samo način ponazarjanja vsebine ali utrjevanja le-te. Posebej poudarjamo tudi izjemen pomen opazovanja ter drugih, s to vsebino povezanih aktivnih metod dela na terenu, ki naj bodo vedno pospremljene z vzročno- posledičnim interpretiranjem procesov in oblikovanosti površja, vključujoč, kako oblike površja vplivajo na poselitev, gospodarsko rabo in življenje človeka nasploh.

Nekaj dodatnih pojasnil glede obravnave geoloških dob: ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Priloga_2_b_Priporo%C4%8Dila_za_obravnavo_geolo%C5%A1kih_dob

.docx ) in izbranih pojmov: ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Priloga_2_a_geomorfolo%C5%A1ka_in_geolo%C5%A1ka_terminologij a.docx ) je v prilogi. V cilje oziroma standarde znanja te skupine ciljev so prav tako umeščeni skupni cilji s področij Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, Trajnostni razvoj, Zdravje in dobrobit ter Podjetnost s poudarkom na:

.docx ) in izbranih pojmov: rabi jezika, kjer dijak uporablja strokovno terminologijo, spoznava razlike med jeziki in razvija sporazumevalne zmožnosti;

.docx ) in izbranih pojmov: poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer dijak gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so spoštovanje narave, pravičnost in odgovornost;

.docx ) in izbranih pojmov: sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer dijak prepoznava in razume komplekse medsebojne povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi;

.docx ) in izbranih pojmov: zamišljanju trajnostnih prihodnosti, kjer dijak razvija sposobnost vizualizacije in načrtovanja trajnostnih rešitev za prihodnje izzive;

.docx ) in izbranih pojmov: telesni dobrobiti, kjer dijak spoznava in udejanja pravilno prehrano, gibanje, sprostitev in počitek;

.docx ) in izbranih pojmov: iskanju in vrednotenju zamisli, odkrivanju priložnosti, ustvarjalnosti ter etičnem in trajnostnem razmišljanju, kar dijak udejanja ob podpori učitelja ob izbranem učnem izzivu;

.docx ) in izbranih pojmov: iskanju, vključevanju in aktiviranju materialnih in človeških virov vključno z motiviranostjo in finančno in ekonomsko pismenostjo;

.docx ) in izbranih pojmov: dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar dijak udejanja s prevzemanjem pobude, načrtovanjem in upravljanjem, sodelovanjem in izkustvenim učenjem. Učitelj navedene skupne cilje realizira z ustreznimi učnimi situacijami, oblikami in metodami dela ter uporabo različnih virov ob podpori digitalne tehnologije. Umestitev skupnih ciljev v teme oz. skupine ciljev je podrobneje opisana na tej povezavi ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Skupni_cilji_it_popravek_(2).docx ).

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: Dijaki:

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: poljubno narišejo geološko časovno lestvico;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: naredijo pregleden plakat ali drug izdelek o skupinah kamnin;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: naredijo poskus, s katerim ugotavljajo vrste kamnin (npr. z eksperimentiranjem in opazovanjem uvrstijo posamezne vzorce kamnin v ustrezno skupino glede na nastanek (npr.: magmatske (predornine, globočnine), metamorfne (skrilave, masivne in posebne) in sedimentne kamnine (klastične, kemične in biokemične);

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: zberejo kar največ vzorcev kamnin in jih ustrezno opremijo s podatki;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: s klorovodikovo kislino razlikujejo med nekaterimi karbonatnimi in nekarbonatnimi kamninami;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: po spletu iščejo primere za različne tipe površja, erozijske in denudacijske procese oziroma posledice;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: s kartografsko-slikovnim in drugim gradivom raziskujejo topografske prvine (reliefne oblike, geomorfološke procese, merijo in rišejo naklon itd.);

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: fotografirajo površinske oblike v svojem okolju, na različnih ekskurzijah in potovanjih ter jih predstavijo v šoli ali na spletu sošolcem.

Didaktična priporočila: Cilji s področja podnebja in podnebnih sprememb so različni in segajo od ciljev, ki zahtevajo spominsko znanje, do ciljev, ki zahtevajo grajenje odnosa do podnebnih sprememb. Tako lahko učitelj uporabi različne oblike in metode dela. Pri realizaciji ciljev priporočamo, da učitelj uporabi različne grafe, zemljevide in slike ter drugo grafično gradivo, ki lahko pomagajo dijakom bolje razumeti pojme, kot so podnebje, vremenski vzorci in podnebne spremembe. Dijaki lahko simulirajo različne podnebne scenarije in njihove učinke, razpravljajo o različnih dejavnikih, ki prispevajo k podnebnim spremembam, kot so emisije toplogrednih plinov, krčenje gozdov in industrijske dejavnosti. S študijo primerov lahko predstavijo konkretne primere iz različnih delov sveta, kjer so podnebne spremembe že opazne, in analizirajo vzroke. Dijaki naj raziskujejo in predstavijo posledice podnebnih sprememb na lokalni in globalni ravni, vključno z vplivi na ekosisteme, zdravje ljudi in gospodarstvo. Pojasnjevanje vpliva podnebja na geografske značilnosti pokrajine (rastlinstvo, vodovje, prst, poselitev, gospodarstvo) lahko učitelj realizira s primeri različnih pokrajin in njihovih podnebnih značilnosti, dijaki pa lahko pripravijo študije primerov o vplivu podnebja na izbrane pokrajine ali v skupinah oz. v okviru celotnega razreda razpravljajo o tem, kako podnebje vpliva na lokalno gospodarstvo in poselitev. S skupinskimi projekti lahko dijaki razvijajo in predstavljajo rešitve za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb, kot so obnovljivi viri energije, trajnostno kmetijstvo in zmanjšanje odpadkov.

Didaktična priporočila: Pri cilju, da dijak utemeljuje potrebo po spremembi načina življenja za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, priporočamo, da učitelj izhaja iz izkušenj dijakov ali prikaže primere uspešnih praks za zmanjšanje vpliva človekovih dejavnosti na podnebje, nasprotno pa lahko dijaki pripravijo akcijske načrte za zmanjšanje svojega ogljičnega odtisa in razpravljajo o tem, kako lahko vsak posameznik prispeva k blaženju podnebnih sprememb. Glede na možnosti je smiselno izvesti tudi praktične delavnice, kjer lahko dijaki praktično preizkusijo nekatere prilagoditvene strategije, npr. sajenje dreves, recikliranje ali varčevanje z energijo. Zelo pomemben je odnosni vidik s spodbujanjem kritičnega mišljenja in aktivnega državljanstva, kjer naj učitelj spodbuja dijake k razpravi o vlogi politike in zakonodaje pri reševanju podnebnih sprememb ter o pomenu aktivnega državljanstva ali pa spodbuja dijake, da organizirajo dogodke za ozaveščanje o podnebnih spremembah v svoji skupnosti. V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni skupni cilji s področij Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, Trajnostni razvoj, Digitalna kompetentnost ter Podjetnost s poudarkom na:

Didaktična priporočila: rabi jezika, kjer dijak uporablja strokovno terminologijo, spoznava razlike med jeziki in razvija sporazumevalne zmožnosti;

Didaktična priporočila: poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer dijak gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so spoštovanje narave, pravičnost in odgovornost;

Didaktična priporočila: sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer dijak prepoznava in razume komplekse medsebojne povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi;

Didaktična priporočila: zamišljanju trajnostnih prihodnosti, kjer dijak razvija sposobnost vizualizacije in načrtovanja trajnostnih rešitev za prihodnje izzive;

Didaktična priporočila: informacijski in podatkovni pismenosti, kjer dijak brska, išče, vrednoti in upravlja s podatki ter digitalnimi vsebinami;

Didaktična priporočila: iskanju in vrednotenju zamisli, odkrivanju priložnosti, ustvarjalnosti ter etičnem in trajnostnem razmišljanju;

Didaktična priporočila: iskanju, vključevanju in aktiviranju materialnih in človeških virov vključno z motiviranostjo in finančno in ekonomsko pismenostjo;

Didaktična priporočila: dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar dijak udejanja s prevzemanjem pobude, načrtovanjem in upravljanjem, sodelovanjem in izkustvenim učenjem. Učitelj navedene skupne cilje realizira z ustreznimi učnimi situacijami, oblikami in metodami dela ter uporabo različnih virov ob podpori digitalne tehnologije. Umestitev skupnih ciljev v teme oz. skupine ciljev je podrobneje opisana na tej povezavi ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Skupni_cilji_it_popravek_(2).docx ).

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: Dijaki:

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: lahko predlagajo teme, ki jih zanimajo, npr. vpliv podnebnih sprememb na lokalno okolje, globalno segrevanje, obnovljivi viri energije;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: uporabijo orodja, kot so Google Earth, ArcGIS Online ali Climate Interactive, za analizo podatkov in vizualizacijo rezultatov;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: ogledajo si meteorološko postajo ali vremensko hišico;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: seznanijo se s pripomočki in metodami opazovanja vremena ter njegovo predstavitvijo (zemljevidi);

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: opazujejo vreme in merijo temperature, padavine, oblačnost, veter idr.;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: razvrščajo podatke v preglednice, rišejo klimograme in interpretirajo razlike med njimi;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: spremljajo vremenske napovedi za Evropo in Slovenijo;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: naredijo referat o slikah oblačnosti po svetu s kratko razlago;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: naredijo primerjavo podnebja nekoč (pred letom 1980) in danes v domači pokrajini v kontekstu podnebnih sprememb;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: opravijo intervjuje z lokalnimi strokovnjaki, znanstveniki ali člani skupnosti, ki so neposredno prizadeti zaradi podnebnih sprememb;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: ustvarijo in uporabijo spletne ankete za zbiranje podatkov glede podnebnih sprememb v širši skupnosti;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: izdelajo akcijske načrte za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb v njihovi skupnosti, npr. organizacija čistilnih akcij, sajenje dreves, ozaveščanje ipd.

Dodatne možnosti so nakazane v prilogi: ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Priloga_3_realizacija_podnebnih_ciljev.docx ).

Didaktična priporočila: Obravnava učnih ciljev v tej skupini ciljev do neke mere temelji na nadgradnji ciljev iz osnovne šole. To pomeni, da so dijakom že znani nekateri pojmi s tega področja, predvsem s področja rastlinstva, v manjši meri pa so se v osnovni šoli že srečali tudi z obravnavo prsti. Dijaki najprej ugotavljajo, kaj so prsti, in spoznavajo njihove osnovne sestavine. Sledijo cilji, ki se nanašajo na glavne lastnosti prsti, za njimi sledijo cilji o pedogenetskih dejavnikih. V nadaljevanju se cilji navežejo na spoznavanje profila in horizontov prsti, pomen in degradacijo prsti zlasti pod vplivom človeka. Sledijo učni cilji, namenjeni rastlinstvu, ki obravnavajo vpliv okolja in človeka na rastlinstvo ter pomen rastlinstva za človeka. Zadnji cilj je svojevrstna sinteza obravnave prsti in rastlinstva. Namenjen je skupnemu pregledu značilnih skupin rastlinstva in prsti na Zemlji. Ta pregled lahko naredimo tudi ločeno tako, da pregled prsti po svetu naredimo že pri obravnavi prsti, pregled rastlinstva pa na koncu obravnave rastlinstva, vsekakor pa je medsebojna primerjava obeh geografskih elementov te skupine ciljev zelo pomembna. Dodatna razlaga pojmov v zvezi s prstmi je v prilogi ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Priloga_3a_prsti.docx ). V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni skupni cilji s področij Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, Trajnostni razvoj in Podjetnost s poudarkom na:

Didaktična priporočila: rabi jezika, kjer dijak uporablja strokovno terminologijo, spoznava razlike med jeziki in razvija sporazumevalne zmožnosti;

Didaktična priporočila: poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer dijak gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so spoštovanje narave, pravičnost in odgovornost;

Didaktična priporočila: sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer dijak prepoznava in razume komplekse medsebojne povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi;

Didaktična priporočila: zamišljanju trajnostnih prihodnosti, kjer dijak razvija sposobnost vizualizacije in načrtovanja trajnostnih rešitev za prihodnje izzive;

Didaktična priporočila: reševanju problemov na področju digitalne tehnologije, kjer dijak spoznava možnosti reševanja tehničnih težav, kreativno uporablja tehnologije in prepoznava potrebe po digitalnih kompetencah;

Didaktična priporočila: dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar dijak udejanja s prevzemanjem pobude, načrtovanjem in upravljanjem, obvladovanjem nepredvidenih situacij, sodelovanjem in izkustvenim učenjem. Učitelj navedene skupne cilje realizira z ustreznimi učnimi situacijami, oblikami in metodami dela ter uporabo različnih virov ob podpori digitalne tehnologije. Umestitev skupnih ciljev v teme oz. skupine ciljev je podrobneje opisana na tej povezavi ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Skupni_cilji_it_popravek_(2).docx ).

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: Pri obravnavi te skupine ciljev prsti priporočamo, da učitelj glede na interes dijakov in druge možnosti obravnava tudi prsti in rastlinstvo v domači pokrajini (npr. barva, tekstura, rastlinske vrste). Pri tem dijaki lahko:

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: spoznajo profilno jamo in njen izkop ali namesto tega uporabijo že narejen usek (npr. ob cesti, reki), kjer del očistijo ter opazujejo profil s horizonti in ga opišejo;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: v domači pokrajini opišejo glavne značilnosti opazovane lokacije (relief, podnebje, vode, kamnine, rastlinstvo, vpliv človeka itd.) in jih skušajo povezati z nekaterimi lastnostmi prsti (npr. strm relief – plitve prsti, pojav erozije; njiva – skromna količina humusa, gozd – večje količina humusa idr.);

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: opišejo vidne in druge značilnosti vzorca prsti iz domače pokrajine (npr. barva, zrnavost (tekstura), zračnost, sestava, prepustnosti za vodo);

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: izdelajo pomanjšan profil prsti;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: zbirajo gradivo o rastlinstvu in živalstvu v izbrani pokrajini (območju) in to povežejo s podnebno- rastlinskimi in višinsko-rastlinskimi pasovi;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: fotografirajo in ugotavljajo rastlinstvo (vrste rastlin) v naravi in ugotovitve primerjajo s teoretičnimi spoznanji;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: s pomočjo različnih spletnih zemljevidov in mobilnih aplikacij spoznavajo in prepoznavajo posamezne skupin in lastnosti prsti ter rastlinstva;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: določijo vsaj pet (indikatorskih) rastlinskih vrst in sklepajo o rastiščnih pogojih;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: naredijo poročilo o svojem opazovanju in raziskovanju prsti in/ali rastlinstva.

Didaktična priporočila: Skupina ciljev obsega cilje s področij sestave hidrosfere: morij in oceanov, voda na kopnem (tekoče vode, stoječe vode, podzemne vode), gospodarskega pomena in varovanja voda ter vodnih virov. V strokovni literaturi ta področja vključujejo hidrogeologija, hidrologija in hidrogeografija. Namen te skupine ciljev je, da dijaki spoznajo hidrosfero kot povezan sistem, ki pomembno vpliva na druge geografske sfere, in ovrednotijo posamezne prvine hidrosfere ter človekove vplive nanje z vidika trajnostnosti. Dijakom so mnogi pojmi s tega področja znani že iz osnovne šole, vključno z vodnim krogom, vrstami voda, podzemnimi vodami idr., zato predlagamo, da jih učitelj vključuje po principu ponovitve oz. se bolj poglobljeno posveti pomenu voda, vpetosti le teh v geografsko pokrajinsko kompleksnost in varovanju voda s poudarkom na primerih iz Slovenije, Italije in sveta.

Tudi pojem podzemne vode: ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/LEKT_Priloga_4_c_podzemna_voda.docx ) in vodonosnik ter načine pretakanja vode v njem spoznajo učenci že v OŠ, zato je na tem mestu potrebna ponovitev oz. nadgradnja cilja, saj je podzemna voda prevladujoč in najpomembnejši vodni vir v Sloveniji in Italiji, enako velja za mnoga območja na svetu. Določene prvine tega sklopa ciljev je treba poudariti na višjih stopnjah gimnazijske vertikale, npr. arteška voda naj se ponovno izpostavi pri Avstraliji, areična in endoreična območja pri Aziji, posebej pa zaradi vrste nastanka kot tudi zaradi količine in pomena izpostavimo jezera tudi v Afriki. Obravnava podrobne delitve svetovnega morja na oceane in morja se nahaja med drugim v članku Regionalizacija sveta za šolske potrebe v Sloveniji (Polšak, A., Senegačnik, J., Stojilković, B. (2023). Regionalizacija sveta za šolske potrebe v Sloveniji. Geografija v šoli, 31 (1), 26-48), ki povzema delitev iz dela Limits of Oceans and Seas (Monte Carlo, 1953. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zhjxdkh ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/5zd3i19 )). Tako podrobna delitev za pouk geografije v gimnaziji ni smiselna, dovolj je, da dijaki poznajo način oz. sistem delitve in novejšo delitev na pet oceanov. Pri tem lahko učitelj omeni razvrstitev morij na robna in sredozemska, vendar to ni ključni cilj. Za realizacijo izbirnega cilja, da dijak o vrednoti pomen morij oz. oceanov, priporočamo, da dijaki samostojno raziščejo pomen morij oz. oceanov z vidika, da so le-ti:

Tudi pojem podzemne vode: življenjski prostor,

Tudi pojem podzemne vode: vir hrane,

Tudi pojem podzemne vode: vir nafte, zemeljskega plina in drugih rudnin (sol, pesek, premog, železova ruda, rudnine na dnu globokih morij) pa tudi sladke vode,

Tudi pojem podzemne vode: prometna pot (kje so najpomembnejše poti oz. območja),

Tudi pojem podzemne vode: turistično pomembni,

Tudi pojem podzemne vode: trajnostno občutljivi ekosistemi (končni cilj kopnih voda, onesnaževanje iz zraka, z ladij in z drugimi dejavnostmi) idr. V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni skupni cilji s področij Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, Trajnostni razvoj, Digitalna kompetentnost ter Podjetnost s poudarkom na:

Tudi pojem podzemne vode: rabi jezika, kjer dijak uporablja strokovno terminologijo, spoznava razlike med jeziki in razvija sporazumevalne zmožnosti;

Tudi pojem podzemne vode: sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer dijak prepoznava in razume komplekse medsebojne povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi;

Tudi pojem podzemne vode: informacijski in podatkovni pismenosti, kjer dijak brska, išče, vrednoti in upravlja s podatki ter digitalnimi vsebinami;

Tudi pojem podzemne vode: ustvarjanju digitalnih vsebin s pomočjo razpoložljivih aplikacij in programske opreme, kjer dijak razvija, dopolnjuje obstoječe digitalne vsebine ali jih ponovno izdeluje ter pri tem spoštuje avtorske pravice;

Tudi pojem podzemne vode: iskanju in vrednotenju zamisli, odkrivanju priložnosti, ustvarjalnosti ter etičnem in trajnostnem razmišljanju;

Tudi pojem podzemne vode: dejanjih za dosego ciljev ali želene prihodnosti, kar dijak udejanja s prevzemanjem pobude, načrtovanjem in upravljanjem, sodelovanjem in izkustvenim učenjem. Učitelj navedene skupne cilje realizira z ustreznimi učnimi situacijami, oblikami in metodami dela ter uporabo različnih virov ob podpori digitalne tehnologije. Umestitev skupnih ciljev v teme oz. skupine ciljev je podrobneje opisana na tej povezavi ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Skupni_cilji_it_popravek_(2).docx ).

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: Dijaki:

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: na spletu poiščejo podatke o pretoku za izbrane/najbližje vodomerne postaje in izrišejo hidrogram ter določijo rečni pretočni režim;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: poiščejo vire za kakovostno oceno voda v Sloveniji in naredijo poročilo;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: na terenu fotografirajo vodotok od zgornjega do spodnjega toka;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: merijo lastnosti vodotoka (profil, dolžino itd.) vodne struge (profil, stanje bregov, erozijo in posledice itd.) in vode same (hitrost, temperaturo, videz/kalnost, vonj, pH, vsebnost dušikovih in fosforjevih hranil/spojin itd.;

Nekatere možne oz. dodatne učne dejavnosti: obiščejo vodarno ali čistilno napravo.

Didaktična priporočila: Med naravnimi nesrečami naj da učitelj poudarek poplavam, vremenskim ujmam (toča, žled, veter, suša), plazovom in potresom, ki so najbolj pomembne naravne nesreče v Sloveniji. Vremenske ujme so vsakoletni pojav, pogostejše tudi zaradi podnebnih sprememb. V povezavi z vremenom oz. količino padavin v kratkem času so poplave, ki so v Sloveniji prav tako vsakoletni pojav. Zaradi razgibanega (strmega) površja, slabo sprijetih kamnin ali preperinske podlage so v Sloveniji pogosti tudi plazovi in usadi (pas v predalpskih pokrajinah med Idrijsko-Cerkljanskim hribovjem in Kozjanskim ter Strojna in Kozjak). Potresi so redkejši pojav, a povzročijo veliko gmotno škodo (Ljubljana, Zgornje Posočje, Kozjansko), zato jih je smiselno obravnavati bolj poglobljeno. Strokovna revija, namenjena obravnavi naravnih nesreč, je Ujma ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7zc2sxn) , kjer lahko učitelji in dijaki najdejo za pouk zanimive in koristne prispevke, vezane tako na Slovenijo kot širše. Posamezni cilji se lahko realizirajo pri obravnavi drugih skupin ciljev, npr. vulkanizem pri zgradbi Zemlje, potresi in cunamiji pri zgradbi Zemlje oz. tektoniki litosferskih plošč, pobočni procesi (skalni podori, plazovi, usadi in drugo), blatni in drobirski tok pri sklopu ciljev o oblikovanosti površja, pri čemer jih je treba obravnavati tudi v povezavi s podnebnimi dejavniki (zlasti padavinami). Preostale naravne nesreče so v (naj)večji meri pogojene s podnebnimi dejavniki oz. vremenom ali pa so kombinacija s še drugimi dejavniki (npr. požari in lakota). Izpustili smo pojem oz. pojav monsunsko deževje, najbolj značilen pojav v Aziji, ki naj se obravnava pri regionalni geografiji Azije.

Didaktična priporočila: Zlasti podnebno ali vremensko pogojene nesreče je smiselno povezovati tudi s sklopom ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami, saj podnebne spremembe vplivajo na večjo pogostnost in intenziteto teh pojavov. Lakoto lahko učitelj obravnava tudi pri sklopu ciljev o prebivalstvu ali kmetijstvu. Padec meteorita lahko vključimo pri obravnavi geoloških dob, vendar naj učitelj ne zahaja v podrobnosti, lahko pa po načelih diferenciacije in individualizacije zainteresirani dijaki pripravijo referat ali poročilo in ju predstavijo sošolcem. Pri vseh ciljih je nujno opozoriti dijake tudi na posledice oz. nevarnosti naravnih nesreč za življenje ljudi in načine zmanjševanja tveganj za njihov nastanek in ustrezno ukrepanje ob pojavih. Priporočamo, da se vulkanizem obravnava ne samo z vidika nevarnosti, ki jo predstavljajo vulkanski izbruhi, temveč tudi iz prednosti, ki jo lahko ima vulkansko ali postvulkansko delovanje za človeka (termalna voda, vir mineralnih surovin (žvepla), vulkanske kamnine kot osnova za bolj rodovitno prst idr.). Priložnosti za obravnavo vulkanizma so tudi pri regionalni geografiji sveta (Azija, Afrika, Severna in Srednja Amerika), Evrope (Italija, Islandija) in tudi Slovenije (nekdanja območja vulkanizma in nahajališča vulkanskih kamnin danes).

Nekatere naravne nesreče, razdeljene po geomehanskem: ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/LEKT_Priloga_4a_Naravne_nesre%C4%8De_zaradi_geomehanskih_vzr

Okov_(2).docx ) in hidrometeorološkem vzroku: ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Priloga_4_b_Naravne_nesre%C4%8De_zaradi_hidrometeorolo%C5%A

1kih_vzrokov.docx ) , smo posebej izpostavili v prilogah.: V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni skupni cilji s področij Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost ter Trajnostni razvoj s poudarkom na:

1kih_vzrokov.docx ) , smo posebej izpostavili v prilogah.: rabi jezika, kjer dijak uporablja strokovno terminologijo in razvija sporazumevalne zmožnosti;

1kih_vzrokov.docx ) , smo posebej izpostavili v prilogah.: poosebljanju vrednot trajnostnosti, kjer dijak gradi razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so spoštovanje narave, pravičnost in odgovornost;

1kih_vzrokov.docx ) , smo posebej izpostavili v prilogah.: sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer dijak prepoznava in razume kompleksne medsebojne povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi. Učitelj navedene skupne cilje realizira z ustreznimi učnimi situacijami, oblikami in metodami dela ter uporabo različnih virov ob podpori digitalne tehnologije. Umestitev skupnih ciljev v teme oz. skupine ciljev je podrobneje opisana na tej povezavi ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Skupni_cilji_it_popravek_(2).docx ).