geografija

Učni cilji

• Opredeli geografijo kot interdisciplinarno/povezovalno znanost ter pojasnjuje sistem geografske vede;
• Na primerih vrednoti in drugim argumentira aplikativno vrednost geografije pri zaposlovanju in v družbi.

Standardi znanja

• Opredeli pojem geosfere, našteje sfere, ki jo sestavljajo, ter obrazloži temeljne vzročno-posledične povezave med njimi;
• Našteje področja, na katerih se lahko zaposlujejo geografi;
• Ovrednoti pomen geografije v družbi nekdaj in danes.

Minimalni standardi

• Definira geografijo kot znanstveno disciplino ter pojasni, kako se razlikuje od drugih znanosti;
• Razloži delitev geografije;
• Na podlagi lastnih izkušenj navede in drugim prepričljivo predstavi primere, ko je geografija uporabna v posameznikovem vsakdanjem življenju;

Pojmi

• Geosfera
• Obča geografija
• Regionalna geografija
• Fizična geografija
• Družbena geografija

Skupne kompetence

• 1.1.2.1 · Se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav.
• 1.1.2.2 · Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika.
• 1.1.1.1 · Razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.), pri posameznih predmetih.
• 5.1.4.1 · Vrednoti rešitve ob upoštevanju kriterijev po načelu ustvarjanja dobrobiti za druge in izbere ustrezno rešitev.

Didaktična priporočila

Učni cilji

• Opisuje temeljne lastnosti Zemlje kot planeta, njeno lego v vesolju ter posledice njenega gibanja;
• Na primerih konkretnih življenjskih situacij utemeljuje, kako vpliva gibanje Zemlje na življenje;
• Na osnovi razumevanja koncepta zemljevida razvija veščine branja in interpretacije različnih zemljevidov;
• Primerja pretekle in sodobne kartografske metode ter pojasnjuje pomen zemljevidov za delo geografa in kartografa;
• Za orientacijo in druge praktične namene uporablja tiskane in digitalne zemljevide, pri čemer razvija proaktivno miselno naravnanost za reševanje problemskih situacij;
• Se uri v izdelovanju različnih načinov prikazovanja Zemljinega površja (panoramska risba);
• Na izrez poljubnega digitalnega zemljevida vrisuje svoje znake za različne geografske vsebine.

Standardi znanja

• Obrazloži štiri ključne lege Zemlje pri kroženju okoli Sonca ter jih vzročno-posledično poveže z nastankom letnih časov;
• Pojasni pojav prestopnega leta;
• Primerja trenutni čas in temperaturne razmere v lokalnem okolju z dvema izbranima lokacijama na drugih celinah ter pojasni vpliv na življenje človeka in njegove dejavnosti;
• Ovrednoti popačenost upodobitve Zemljinega površja na različnih zemljevidih in ugotovitve vzročno-posledično pojasni na primeru treh različnih kartografskih projekcij;
• Se giblje v naravi s pomočjo zemljevida (preračunava razdalje in bere kartografske znake), kompasa in drugih pripomočkov (GNSS, naravni znaki za orientacijo),
• Izdela panoramsko risbo izbrane pokrajine ter jo interpretira sošolcem;
• Uporabi izbrane aplikacije oz. spletne strani z digitalnimi zemljevidi za iskanje in umeščanje izbranih geografskih pojavov.
• Opisni kriteriji za področje uporabe zemljevidov
• KRITERIJ
• OPISNIKI
• Ocena
• 5 (odlično)
• 4 (zelo dobro)
• 3 (dobro)
• 2 (zadovoljivo)
• BRANJE ZEMLJEVIDA
• Lociranje glede na strani neba ali druge elemente (poznavanje in prepoznavanje držav, regij, mest, rek, gorovij itd.) glede na toplotni pas, celine, oceane in morja, sosednje države, regije, kraje itd.
• Dijak se na zemljevidu zelo dobro znajde. Pozna ožjo lokacijo zahtevanih pojmov in jih hitro locira na poljubnem zemljevidu in globusu.
• Na zemljevidu se dobro znajde. Pozna širšo lokacijo zahtevanih pojmov in jih hitro poišče na zemljevidu, ki ga je vajen.
• Na zemljevidu se s težavo znajde. Pozna le najširšo lokacijo zahtevanih pojmov (država, velika regija)in jih dolgo išče na zemljevidu, ki ga je vajen.
• Na zemljevidu se ne znajde brez pomoči. Pozna najširšo lokacijo zahtevanih pojmov (država, velika regija) in jih poišče na zemljevidu ob pomoči učitelja ali sošolcev.
• Prepoznavanje simbolov (kartografskih znakov)
• Iz simbolov na zemljevidu, ki so prikazani v legendi, zna pravilno razbrati nadmorsko višino, globino morja, državne meje, mesta, prometnice, naravne vire ...
• Brez težav ugotovi geografsko lego, tudi če gre za manjši izsek iz zemljevida.
• Iz simbolov na zemljevidu, ki so prikazani v legendi, zna pravilno razbrati
• Nadmorsko višino, globino morja, državne meje, mesta, prometnice, naravne vire itd.
• Razbiranje geografske lege (glede na oddaljenost od ekvatorja in začetnega poldnevnika) mu dela težave.
• Zna prepoznati simbole na zemljevidu, ki so prikazani v legendi tako, da našteje posamezne elemente, ki se pojavljajo v neki pokrajini.
• Merilo zemljevida
• Iz številčnega in grafičnega merila zna brez napake izračunati dejanske razdalje v km.
• Zemljevid, ki ga je izdelal sam, pravilno opremi s številčnim in grafičnim merilom.
• Iz številčnega in grafičnega merila zna izračunati dejanske razdalje v km.
• Zemljevidu, ki ga je po predlogi izdelal sam, pravilno zapiše le številčno ali nariše le grafično merilo.
• Pravilno zna uporabiti le številčno in grafično merilo zemljevida.
• Karti, ki jo je izdelal po predlogi, napiše merilo ob pomoči učitelja.
• Iz številčnega ali grafičnega merila izračuna dejansko razdaljo le z podpornimi vprašanji učitelja ali jo izračuna nepravilno.
• Merilo zna le razbrati, ne zna ga pa tudi izdelati.
• INTERPRETACIJA ZEMLJEVIDA
• Vizualizacija zemljevida in predvidevanje pokrajine (s prepoznavanjem znakov/simbolov in njihovega pomena)
• Iz simbolov na zemljevidu, ki so prikazani v legendi, zna orisati in ovrednotiti sestavine oz. značilnosti pokrajine iz določenega zornega kota: izoblikovanost reliefa, vodovja, državne meje, gostoto poselitve, prometnih poti, naravna bogastva, gospodarstvo, geografsko lego (oddaljenost od ekvatorja in začetnega poldnevnika).
• Posamezne sestavine in značilnosti zna opisati tudi brez pomoči legende.
• Dobro opiše vsebino zemljevida, ki jo dešifrira po posameznih prvinah in znakih. Prepozna in opiše ključne značilnosti, ki bi jih našel v dejanski pokrajini.
• Na podlagi simbolov na zemljevidu, ki so prikazani v legendi, zna opisati sestavine in značilnosti pokrajine: izoblikovanost reliefa, vodovje, državne meje, gostoto poselitve, prometnih poti, naravna bogastva, gospodarstvo, oddaljenost od ekvatorja in začetnega poldnevnika. Za sintezo potrebuje dodatna usmerjevalna vprašanja.
• Učenec naredi besedni opis pokrajine na podlagi dogovorjenih kartografskih znakov na zemljevidu.
• Na podlagi simbolov na zemljevidu, ki so prikazani v legendi, zna pravilno razbrati nadmorsko višino, globino morja, državne meje, mesta, prometnice, naravna bogastva, gospodarske dejavnosti, geografsko lego (oddaljenost od ekvatorja in začetnega poldnevnika).
• Zaključki, ki jih oblikuje iz podatkov, imajo napake.
• Iz simbolov na zemljevidu, ki so prikazani v legendi, zna pravilno razbrati nadmorsko višino, globino morja, državne meje, mesta, prometnice, naravna bogastva. Razbiranje geografske lege mu dela težave.
• Zaključki, ki jih oblikuje iz podatkov, so napačni ali jih ni.
• Prepoznavanje kompleksnejših značilnosti, predvidevanje pokrajine in sklepanje na dejavnosti ljudi
• Na osnovi naravnih in družbenih sestavin oz. značilnosti pokrajine, prikazanih na zemljevidu (npr. infrastrukture, razmestitve naselij itd.), sklepa na dejavnost ljudi.
• Prepoznavanje prostorskih vzorcev
• Prepozna kompleksnejše vzorce, ki so nastali pod medsebojnim vplivom več dejavnikov.
• Primerjanje zemljevidov
• Primerjava dveh ali več zemljevidov je ustrezna; dijak zna povezovati izbrane prvine in razložiti povezave med njimi.
• Z dveh ali več zemljevidov zna ugotoviti nekaj sestavin oz. značilnosti, ki so se bolj ali manj spremenile skozi čas.
• RISANJE ZEMLJEVIDA
• Risanje skic
• Risanje pokrajin
• Dopolnjevanje osnovnih zemljevidov in ustrezna oprema z nujnimi elementi
• Izdela svoj reliefni zemljevid in panoramsko skico domače pokrajine na terenu. Pri tem uporabi ustrezne tehnike in znake, vključi ustrezno legendo, merilo in označi smeri neba.
• Izdela svoj zemljevid na poljubno vsebino in ga ustrezno opremi s standardnimi sestavinami in kartografskimi znaki.
• Predlogo zemljevida dopolni z zahtevanimi prvinami in jih ustrezno označi ter doda manjkajoče prvine zemljevida.
• UPORABA ZEMLJEVIDA ZA ORIENTACIJO
• Orientacija: gibanje po začrtani ali opisani poti
• S pomočjo klasičnega ali digitalnega kompasa/pripomočka ugotovi strani neba, se orientira glede na stojišče oz. okolico in se giblje v naravi po začrtani ali opisani poti.
• Se giblje v naravi s pomočjo kompasa in zemljevida.
• Orientacija: iskanje izbranih prvin na poljubnem zemljevidu
• Na zemljevidu najde (locira) določen/izbran geografski element glede na dane podatke oz. informacije.
• Načrtovanje poti
• Načrtovanje poti je glede na zadano nalogo oziroma cilje ustrezno. Primerno izbran čas, postanki in drugi elementi.
• Op.: Delitev opisnikov na 5 ravni nujno ne pomeni enačenja ravni z ocenami. Opisniki opredeljujejo raven znanja in ne nujno oceno.

Minimalni standardi

• Opiše obliko Zemlje in njeno lego v Osončju;
• Poimenuje galaksijo, v kateri se nahaja Zemlja;
• Pojasni gibanje Zemlje okoli svoje osi ter gibanje Zemlje okoli Sonca in njune posledice;
• Razloži pojma časovni pas in datumska meja;
• Obrazloži vzroke za nastanek toplotnih pasov ter poimenuje ključne vzporednike;
• Razloži, kaj je zemljevid, našteje njegove sestavine (legenda, merilo) ter loči zemljevide po vsebini;
• S pomočjo zemljevida opiše pokrajino, ki jo le-ta predstavlja;
• Razloži pojma geografska širina in dolžina ter z njuno pomočjo določi izbrane lokacije v atlasu ter na digitalnem zemljevidu;
• Orientira zemljevid brez in s pomočjo kompasa ali IKT-orodij;

Pojmi

• Rotacija Zemlje
• Revolucija Zemlje
• Zemlejvid
• Geografska lega
• Orientacija

Skupne kompetence

• 2.2.1.1 · K izbranemu problemu pristopa celostno, pri čemer upošteva povezanost okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika.
• 1.1.1.1 · Razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.), pri posameznih predmetih.
• 1.1.4.1 · Pri vseh predmetih redno bere, izbira raznolika bralna gradiva, jih razume, poglobljeno analizira in kritično vrednoti.
• 5.1.1.1 · Prepoznava avtentične izzive kot priložnosti za ustvarjanje vrednosti zase in za druge.
• 3.1.4.2 · Učinkovito se spoprijema s problemskimi situacijami, ki zahtevajo proaktivno miselno naravnanost.
• 3.2.1.2 · Razvija pozitiven odnos do gibanja.
• 4.1.1.1 · Izraža informacijske potrebe, išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih, ter izboljšuje osebne strategije iskanja.
• 1.3.1.1 · Intuitivno ali zavestno (individualno in v skupini) vzpostavlja odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje in procesov ustvarjanja ter ob tem prepoznava lastna doživetja in se vživlja v izkušnjo drugega.
• 1.3.3.1 · Je radoveden in raziskuje materiale in umetniške jezike, se z njimi izraža, razvija domišljijo ter poglablja in širi znanje tudi na neumetniških področjih.
• 4.3.2.1 · Digitalne vsebine obogati z dodajanjem slik, glasbe, videoposnetkov, vizualnih efektov idr.

Didaktična priporočila

Učni cilji

• Prepoznava dejavnike, ki oblikujejo površje;
• Pojasnjuje vpliv notranjih dejavnikov in procesov na oblikovanost površja;
• Razlaga delovanje vulkanov in potresov ter sklepa na potresno ogroženost Slovenije in Italije;
• Povezuje geološko zgodovino in orogenetske procese ter jih vzročno-posledično pojasnjuje;
• Raziskuje kamninsko sestavo, njen vpliv na oblikovanost površja ter opisuje uporabno vrednost kamnin v vsakdanjem življenju;
• Pojasnjuje vpliv zunanjih dejavnikov in procesov na oblikovanost površja ter izpostavi človeka kot preoblikovalca pokrajine;
• Uporablja, bere in interpretira topografske in geološke zemljevide;
• Na primerih interpretira vpliv oblikovanosti površja vpliva na poselitev, gospodarsko rabo in življenje človeka ter kako človek preoblikuje površje.

Standardi znanja

• Opiše potresno ogroženost Slovenije in jo primerja z drugimi izbranimi evropskimi državami (npr. Finsko, Italijo in Madžarsko);
• Opiše tri orogenetske procese (gubanje, prelamljanje, narivanje) in prepozna njihove učinke na preoblikovanost površja;
• Poimenuje ter časovno in prostorsko umesti tri orogeneze;
• Prepozna in poimenuje po dve kamnini za skupini globočnin, predornin, dve kamnini za metamorfno skupino kamnin ter štiri kamnine za sedimentno skupino kamnin;
• Loči skupini kamnin glede na kemično zgradbo (karbonatna, nekarbonatna kamnina);
• Na primeru obrazloži, kako lastnosti kamnin vplivajo na oblikovanost površja;
• Opiše načine uporabe kamnin (v vsakdanjem življenju);
• Ob primerih iz sveta in Slovenije razloži procese preperevanja, denudacije (s poudarkom na eroziji), transporta in akumulacije ter jih prepozna na slikovnem gradivu;
• Primerja različne tipe reliefa glede na njihovo oblikovanost ter njihovo primernost za poselitev, gospodarsko rabo in življenje človeka (gostota poselitve, kmetijstvo, promet, turizem);
• Na terenu uporabi topografske in geološke zemljevide;
• Na terenu opazuje ter vzročno-posledično interpretira procese in oblikovanost površja v lokalnem okolju.

Minimalni standardi

• Razlikuje in našteje notranje in zunanje dejavnike, ki vplivajo na oblikovanost površja;
• Opiše notranjo zgradbo Zemlje in razloge za premikanje litosferskih plošč;
• Na primerih iz sveta pojasni procese premikanja litosferskih plošč ter opiše učinke le-tega na površju;
• Primerja razloge, delovanje ter učinke vulkanov in potresov;
• Našteje glavna geološka obdobja ter navede najpomembnejše dogodke geološkega razvoja površja (najstarejše površje, orogeneze);
• Našteje tri skupine kamnin glede na nastanek in navede razlike med njimi;
• Našteje zunanje dejavnike in procese, ki vplivajo na oblikovanost površja;
• Ob slikovnem gradivu iz sveta in Slovenije prepozna, opiše in pojasni nastanek rečnega, ledeniškega, vetrnega, obalnega in kraškega tipa reliefa;
• Na primerih iz Slovenije in sveta pojasni, kako človek preoblikuje relief;
• Bere in interpretira topografske in geološke zemljevide;

Pojmi

• Notranji dejavnik
• Zunanji dejavnik
• Tektonika plošč
• Vulkanizem
• Potres
• Geološka doba
• Epirogeneza
• Orogeneza
• Kamninska zgradba
• Magmatska kamnina
• Sedimentna kamnina
• Metamorfna kmanina
• Zunanji preoblikovalni proces
• Preperevanje
• Denudacija
• Transport
• Akumulacija
• Akumulacijski tip reliefa
• Rečni relief
• Ledeniški relief
• Vetrni relief
• Obalni relief
• Kraški relief
• Antropogeno preoblikovani relief
• Erozija
• Denudacijska oblika reliefa

Skupne kompetence

• 1.1.2.1 · Se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav.
• 3.2.4.1 · Spozna različne zaščitne ukrepe za ohranjanje zdravja.
• 3.2.4.2 · Ravna varno in odgovorno, pri čemer skrbi za ohranjanje zdravja sebe in drugih.
• 1.1.2.2 · Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika.
• 5.3.5.3 · Prepozna priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah.
• 2.2.1.1 · K izbranemu problemu pristopa celostno, pri čemer upošteva povezanost okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika.
• 2.1.3.1 · Odgovoren odnos do naravnih sistemov gradi na razumevanju njihove kompleksnosti in razmerij med naravnimi in družbenimi sistemi.
• 2.2.1.2 · Presoja kratkoročne in dolgoročne vplive delovanja posameznika in družbenih skupin v družbi, družbe na lokalni, regionalni, nacionalni ter globalni ravni.
• 2.3.1.2 · Presoja dejanja, ki so potrebna za doseganje želene trajnostne prihodnosti.
• 5.1.4.1 · Vrednoti rešitve ob upoštevanju kriterijev po načelu ustvarjanja dobrobiti za druge in izbere ustrezno rešitev.
• 5.2.2.2 · Vztraja pri opravljanju kompleksnejših nalog.
• 4.3.3.1 · Pozna licence in avtorske pravice. Spoštuje pravice avtorjev in jih ustrezno citira.
• 5.1.5.1 · Prepozna in ovrednoti vpliv svojih odločitev in ravnanj na skupnost in okolje.
• 1.3.1.1 · Intuitivno ali zavestno (individualno in v skupini) vzpostavlja odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje in procesov ustvarjanja ter ob tem prepoznava lastna doživetja in se vživlja v izkušnjo drugega.

Didaktična priporočila

Učni cilji

• Opisuje sestavo ozračja (atmosfere);
• Razlikuje vreme in podnebje;
• Opredeli vlogo državne meteorološke službe (ARSO);
• Našteje in pojasnjuje podnebne dejavnike ter osnovne podnebne elemente in globalno kroženje zraka;
• Raziskuje vzroke za oblikovanje toplotnih pasov in podnebnih tipov;
• Raziskuje vire vremenske napovedi, razlaga vremenski zemljevid in pojasni vremensko napoved;
• Pojasnjuje vpliv podnebja na geografske značilnosti pokrajine (rastlinstvo, vodovje, prst, poselitev, gospodarstvo);
• S klimogramov prepoznava glavne tipe podnebij, jih umesti na zemljevidu in pojasni njihove značilnosti;
• Vrednoti vlogo človeka pri onesnaževanju zraka in oblikuje predloge rešitev izbranega primera;
• Pojasnjuje vpliv toplogrednih plinov na podnebne spremembe;
• Utemeljuje potrebo po spremembi načina življenja za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Standardi znanja

• Interpretira vremenski zemljevid in pojasni vremensko napoved;

Minimalni standardi

• Našteje najpomembnejše pline, ki sestavljajo ozračje, in opiše glavne značilnosti troposfere in stratosfere;
• Pojasni pojma vreme in podnebje in na primeru razloži razliko med njima;
• Našteje in opiše podnebne elemente: temperaturo, relativno zračno vlago, višino padavin, zračni tlak, veter;
• Razloži vpliv glavnih podnebnih dejavnikov na značilnosti podnebja;
• Razlikuje pojma toplotni pas in podnebni tip ter pojasni njun nastanek;
• Imenuje in na zemljevidu pokaže ter omeji pet toplotnih pasov;
• Opiše in pojasni značilnosti glavnih podnebnih tipov, jih umesti na zemljevidu sveta, sklepa na značilnosti pokrajine;
• Navede sestavine klimograma ter ga nariše ročno in digitalno;
• Analizira klimograme in razbere značilnosti toplotnega pasu in podnebnega tipa za izbrani klimogram ter klimograme primerja med seboj;
• Opiše negativen učinek treh izbranih onesnaževal na sestavo ozračja, človekovo zdravje in pokrajino;
• Našteje najpomembnejše vire toplogrednih plinov po dejavnostih (industrija, promet, energetika, kmetijstvo) in predlaga rešitve;
• S pomočjo klimogramov analizira podnebje izbranega kraja iz druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja in predvidi podnebje v prihodnje.

Pojmi

• Sestava atmosfere
• Vreme
• Podnebje
• Podnebni element
• Podnebni dejavnik
• Nastanek padavin
• Veter
• Barična tvorba
• Vremenotvorno središče
• Vremenska fronta
• Toplotni pas
• Podnebni tip
• Onesnaževanje ozračja
• Ogljična nevtralnost

Skupne kompetence

• 2.1.3.1 · Odgovoren odnos do naravnih sistemov gradi na razumevanju njihove kompleksnosti in razmerij med naravnimi in družbenimi sistemi.
• 1.1.3.1 · Se zaveda podobnosti in razlik med jeziki in je na to pozoren tudi pri uporabi gradiv v tujih jezikih, pri uporabi prevajalnikov, velikih jezikovnih modelov, avtomatsko prevedenih spletnih strani itd.
• 1.1.1.1 · Razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.), pri posameznih predmetih.
• 1.1.2.1 · Se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav.
• 5.3.5.3 · Prepozna priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah.
• 1.1.2.2 · Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika.
• 1.1.4.1 · Pri vseh predmetih redno bere, izbira raznolika bralna gradiva, jih razume, poglobljeno analizira in kritično vrednoti.
• 2.1.1.1 · Kritično oceni povezanost lastnih vrednot in vrednot družbe s trajnostnostjo v navezavi na svoje trenutne zmožnosti in družben položaj.
• 5.1.5.1 · Prepozna in ovrednoti vpliv svojih odločitev in ravnanj na skupnost in okolje.
• 1.2.1.1 · Pozna, razume in sprejema človekove pravice kot skupni evropski in ustavno določeni okvir skupnih vrednot in etike.
• 2.3.1.1 · Na podlagi znanja, znanstvenih dognanj in vrednot trajnostnosti razume in vrednoti možne, verjetne in želene trajnostne prihodnosti (scenarije).
• 2.3.1.2 · Presoja dejanja, ki so potrebna za doseganje želene trajnostne prihodnosti.
• 1.2.1.2 · Razume, da so človekove pravice univerzalne in nepogojene, da uveljavljajo vrednote svobode in enakosti.
• 5.1.4.1 · Vrednoti rešitve ob upoštevanju kriterijev po načelu ustvarjanja dobrobiti za druge in izbere ustrezno rešitev.
• 2.2.1.1 · K izbranemu problemu pristopa celostno, pri čemer upošteva povezanost okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika.

Didaktična priporočila

Učni cilji

• Ugotavlja, kaj so prsti in opiše njihove osnovne sestavine (mineralni delci, organska snov, voda, zrak);
• Razlaga lastnosti prsti, kot so zrnavost (tekstura), barva in reakcija prsti;
• Navede pedogenetske dejavnike ter opredeli njihov vpliv na pedogenezo;
• Razčleni in pojasni profil prsti z njenimi horizonti O, A, E, B, C in R;
• Vrednoti pomen prsti za obstoj življenja na planetu in vlogo v ekosistemu;
• Izpostavi različne načine človekovega vplivanja na prsti;
• Interpretira vpliv dejavnikov okolja (podnebje, prsti, voda, relief) in človeka ter drugih živih bitij na rastlinstvo;
• Vrednoti pomen rastlinstva za človeka;
• Povezuje značilne skupine rastlinstva na Zemlji, skupaj z izbranimi najbolj značilnimi prstmi, in jih uvršča v podnebne tipe.

Izbirni cilji

• Pojasnjuje pomen premeščanja drobnih delcev znotraj profila iz E v B horizont;
• Opiše lastnosti G horizonta;

Standardi znanja

• Pojasni pomen premeščanja drobnih delcev znotraj profila iz E v B horizont;
• Opiše lastnosti G horizonta;
• Razloži vlogo prsti v ekosistemu in za človeka (zagotavljanje hrane, vpliv na zadrževanje vode, kroženje in zadrževanje hranil, življenjski prostor);
• Pojasni vpliv dejavnikov okolja (podnebje, prsti, voda, relief) in človeka ter drugih živih bitij na rastlinstvo;

Minimalni standardi

• Razloži pojem prsti/tla;
• Razloži glavne lastnosti prsti;
• Opiše pomen pedogenetskih dejavnikov na razvoj in spreminjanje prsti (pedogenezo);
• Ob ustreznem prikazu našteje in opiše značilne horizonte prsti O, A, E, B, C in R;
• Razloži pojem degradacije prsti in analizira ukrepe za njeno preprečevanje;
• Opiše ukrepe za izboljšanje primernosti prsti za kmetijstvo;
• Razloži pomen rastlinstva za človeka (kroženje hranil in vode, proizvodnja biomase in hrane, uravnavanje podnebja in poplav, čiščenje vode in zraka, preprečevanje erozije);
• Ob ustreznem slikovnem gradivu prepozna tip pokrajine s tipično skupino rastlinstva in prsti.

Pojmi

• Lastnost prsti
• Pedogeneza
• Profil prsti
• Horizont prsti
• Tip prsti
• Pomen prsti
• Rastlinstvo
• Prst/tla
• Pedogenetski dejavnik

Skupne kompetence

• 1.1.2.1 · Se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav.
• 1.1.2.2 · Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika.
• 2.2.1.1 · K izbranemu problemu pristopa celostno, pri čemer upošteva povezanost okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika.
• 2.2.2.1 · Kritično presoja informacije, poglede in potrebe o trajnostnem razvoju z vidika naravnega okolja, živih bitij in družbe, pri čemer upošteva različne poglede, pogojene z osebnim, socialnim in kulturnim ozadjem.
• 2.3.1.1 · Na podlagi znanja, znanstvenih dognanj in vrednot trajnostnosti razume in vrednoti možne, verjetne in želene trajnostne prihodnosti (scenarije).
• 2.3.1.2 · Presoja dejanja, ki so potrebna za doseganje želene trajnostne prihodnosti.
• 2.1.3.1 · Odgovoren odnos do naravnih sistemov gradi na razumevanju njihove kompleksnosti in razmerij med naravnimi in družbenimi sistemi.
• 5.3.5.3 · Prepozna priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah.

Didaktična priporočila

Učni cilji

• Analizira sestavo hidrosfere;
• Raziskuje dejavnike in zakonitosti delovanja vodnega kroga;
• Sklepa o pomenu vodovja na Zemlji za naravo in človeka;
• Opiše glavne lastnosti morja;
• Razlaga oblike gibanja morske vode in pojasni njihov pomen;
• Razlaga oblike gibanja morske vode in pojasni njihov pomen;
• Ugotavlja značilnosti tekočih voda in njihov pomen za naravo in človeka;
• Opredeli in razloži različne vrste jezer po nastanku (ledeniško, tektonsko, kraško/presihajoče, umetno);
• Primerja pretočna jezera in jezera brez odtoka,
• Razlaga pomen mokrišč;
• Pojasnjuje različne vrste podzemne vode in vrednoti njihov pomen;
• Analizira podatke o kakovosti oz. okoljskih problemih stoječih in tekočih voda ter jih predstavi;

Izbirni cilji

• Vrednoti pomen morij oz. oceanov;
• Preučuje problem voda v lokalnem okolju (možnost poplave, ekoremediacije in drugo človekovo preoblikovanje struge ali posege ob strugi).

Standardi znanja

• Ob zemljevidu primerja lastnosti (slanost, temperatura) morij različnih geografskih širin;
• Razloži ekosistemski in gospodarski pomen morij in oceanov;
• Presodi pomen tekočih voda z vidika narave in družbe (poplave, gospodarska raba, vodna oskrba);
• Opiše posebnosti voda v lokalnem okolju (nevarnost poplav, preoblikovanost struge in obvodnih površin).

Minimalni standardi

• Razloži sestavo hidrosfere ter pomen sladke vode;
• Pojasni zakonitosti delovanja malega in velikega vodnega kroga;
• Pojasni pomen vodovja na Zemlji za naravo in človeka;
• Opiše in pojasni različne oblike gibanja morske vode (valovanje, plimovanje, morski tokovi);
• Opiše in pojasni vpliv morskih tokov na podnebje;
• S pomočjo hidrogramov pojasni značilnosti pretoka in ugotovi vrsto rečnega pretočnega režima (snežni, dežni, mešani);
• S pomočjo zemljevida poimenuje primere jezer po vrsti nastanka;
• Opredeli pojem mokrišče in pojasni pomen mokrišč;
• Razloži nastanek in pomen proste podzemne vode in ujete podzemne vode (arteške vode);
• Pojasni ključne dejavnike in probleme onesnaževanja voda;

Pojmi

• Vodovje (hidrosfera)
• Vodni krog (hidrološki cikel)
• Morje
• Ocean
• Porečje
• Vodni pretok
• Jezero
• Mokrišče
• Podzemna voda
• Kakovost voda
• Trajnostna raba vodnih virov

Skupne kompetence

• 1.1.2.1 · Se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav.
• 5.1.2.2 · Pripravi nabor možnih rešitev problema (zamisli), pri čemer stremi k ustvarjanju vrednosti za druge.
• 5.3.5.3 · Prepozna priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah.
• 2.2.1.2 · Presoja kratkoročne in dolgoročne vplive delovanja posameznika in družbenih skupin v družbi, družbe na lokalni, regionalni, nacionalni ter globalni ravni.
• 1.1.4.1 · Pri vseh predmetih redno bere, izbira raznolika bralna gradiva, jih razume, poglobljeno analizira in kritično vrednoti.
• 4.1.1.1 · Izraža informacijske potrebe, išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih, ter izboljšuje osebne strategije iskanja.
• 1.3.1.1 · Intuitivno ali zavestno (individualno in v skupini) vzpostavlja odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje in procesov ustvarjanja ter ob tem prepoznava lastna doživetja in se vživlja v izkušnjo drugega.
• 2.2.2.1 · Kritično presoja informacije, poglede in potrebe o trajnostnem razvoju z vidika naravnega okolja, živih bitij in družbe, pri čemer upošteva različne poglede, pogojene z osebnim, socialnim in kulturnim ozadjem.
• 2.2.3.1 · Pri opredelitvi problema upošteva značilnosti problema - (ne)jasnost, (ne)opredeljenost, (ne)določljivost problema) - in lastnosti reševanja - (ne)definirane, (ne)sistemske rešitve - ter vpletenost deležnikov.
• 4.1.2.1 · Analizira, primerja in kritično vrednoti verodostojnost in zanesljivost podatkov, informacij in digitalnih vsebin.
• 4.3.1.1 · Ustvarja in ureja digitalne vsebine v različnih formatih.

Didaktična priporočila

Učni cilji

• Navede glavne naravne nesreče, ki so posledica zlasti geomehanskih/geoloških vzrokov (padec meteorita, izbruh vulkana, potres, cunami, blatni in drobirski tok, plaz, usad, skalni podor itd.) in pojasnjuje njihove vzroke ter posledice;
• Navede glavne naravne nesreče, ki so posledica zlasti hidrometeoroloških vzrokov (poplava, orkan, tajfun, tornado, veter, snežni plaz, žledolom, zmrzal, pozeba, obilne snežne padavine, snegolom, suša, požar), in pojasnjuje njihove vzroke ter posledice;
• Razpravlja o vplivu naravnih nesreč na človeka in možnih prilagoditvah družbe in (samo)zaščitnih ukrepih ljudi ob pojavu.

Standardi znanja

• Ovrednoti posledice naravnih nesreč z vidika ekosistema ter človeka in njegovih dejavnosti;

Minimalni standardi

• Pojasni ključne vzroke in posledice naravnih nesreč geomehanskega/geološkega nastanka;
• Pojasni ključne vzroke in posledice naravnih nesreč hidrometeorološkega nastanka;
• Razloži možne ukrepe za preprečevanje naravnih nesreč s poudarkom na lokalnem okolju.

Pojmi

• Vulkanizem
• Ognjenik (vulkan)
• Izbruh (erupcija)
• Potres
• Cunami
• Blatni tok
• Drobirski tok
• Zemeljski plas
• Usad
• Poplava
• Tropski ciklon
• Vihar
• Vetrolom
• Snežni plaz
• Žledolom
• Zmrzal
• Pozeba
• Toča
• Suša
• Požar
• Piroklastični tok
• Sklani podor
• 100-letna poplava
• Žled
• Obilne snežne padavine

Skupne kompetence

• 1.1.2.2 · Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika.
• 2.2.1.1 · K izbranemu problemu pristopa celostno, pri čemer upošteva povezanost okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika.
• 2.1.3.1 · Odgovoren odnos do naravnih sistemov gradi na razumevanju njihove kompleksnosti in razmerij med naravnimi in družbenimi sistemi.

Didaktična priporočila