geografija

Razumevanju povezav med uporabljenimi simboli in pokrajinskimi elementi (da udeleženec razume bolj ali manj abstraktne simbole in jih poveže s pokrajino);

Sklepanju (z zemljevida) na pojave, procese in dejavnosti človeka v pokrajini.

Iskanje prikazanih značilnosti z zemljevida v pokrajini (npr. kje je prepoznan vrh ali objekt, most na reki …);

Orientacijo na zemljevidu;

Določanje razdalj (absolutna, relativna višina, blizu, daleč, istoležno), razmestitev pojavov, procesov, oblik (gostote, prisotnost/odsotnost);

Določanje strani neba;

Navigacijo s pomočjo tiskanih in digitalnih zemljevidov ter orodij (gibanje po začrtani ali opisani poti);

Uporabo zemljevidov za raziskovalne (posredno sklepanje na pojave in procese, ki sicer niso prikazani) in druge namene (politične, npr. Kozlerjev zemljevid …).

Prostoročno narisati preprosto skico pokrajine;

Z upoštevanjem osnovnih kartografskih pravil narisati ali z digitalnimi orodji izdelati preprosto, poenostavljeno in pomanjšano sliko pokrajine = zemljevid;

Ustrezno uporabiti različne simbole (točke, črte, ploskve) ter njihovo oblikovanje (velikost, oblika, debelina, barvni odtenek …) za prikaz pokrajinskih elementov;

Dodati različne elemente zemljevida, ki pomagajo razumeti simbolni prikaz (zemljepisna imena, merilo, smer neba, legenda, mreža vzporednikov in poldnevnikov, kilometrska mreža, besedila, npr. vir, avtorstvo, leto izdelave …).

Zvezdni zemljevid: FIZ;

Oblikovanje izvlečkov, sklepov: SLJ;

Interpretacija podatkov, grafov: MAT, FIZ.

V tej temi so umeščeni tudi skupni cilji s področij Jezik, Državljanstvo in kultura ter umetnost. Skupni cilji na podpodročju Strokovni jezik (udeleženec se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, tj. učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav; se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika ter razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.)) se umeščajo po celotni vertikali geografskega izobraževanja.

Geografska pismenost je skupek pridobljenih veščin/spretnosti, znanj in mišljenj različnih vrst pismenosti, in sicer kartografske, bralne, naravoslovne in matematične pismenosti.

Kartografska pismenost poleg branja zemljevidov zajema še uporabo in preučevanje zemljevidov. Podrobna razlaga se nahaja v didaktičnih priporočilih pod skupino ciljev

Geografska pismenost

V izobraževalnem procesu se bralna pismenost razvija pri vseh predmetih v organizaciji za izobraževanje odraslih. Čeprav je razvijanje bralne pismenosti ena temeljnih nalog pouka slovenščine, pri kateri se poučujejo tudi bralne strategije in bralna metakognicija, pa lahko za uspešen prenos v proces branja in učenja z različnimi vrstami besedil (informativnimi, razlagalnimi, opisovalnimi, prikazovalnimi itd.) pri pouku družboslovnih in naravoslovnih predmetov poskrbijo le učitelji teh predmetov, saj se pri njihovem pouku udeleženci srečajo z mnogimi različnimi besedili (zapisanimi/pisnimi, govorjenimi, multimodalnimi, digitalnimi itd.…), ki jih morajo razumeti, analizirati, vrednotiti, odgovarjati na vprašanja o njih ali postavljati vprašanja v povezavi z njimi itd. Bralna pismenost ima bistven pomen pri mišljenju in učenju, zato odgovornost za njen nenehen razvoj nosijo vsi strokovni delavci v organizaciji za izobraževanje odraslih.

Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega, pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje ter druge gradnike bralne pismenosti. Kot taka je temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za samouresničevanje posameznika ter uspešno (so)delovanje v družbi.

V geografsko pismenost je vpeta tudi naravoslovna, ki poudarja tri vidike, in sicer naravoslovno znanje, naravoslovne spretnosti/veščine in odnos do naravoslovja. Ti trije vidiki se odražajo tudi v opredelitvi gradnikov naravoslovne pismenosti, pri čemer je prvi gradnik prednostno vezan na priklic, povezovanje in uporabo naravoslovnega znanja z uporabo strokovnega besedišča, drugi gradnik je zasnovan na veščini raziskovanja s poudarkom na interpretiranju podatkov in dokazov, tretji gradnik je vezan na odnos, tako do narave kot do naravoslovnih znanosti, naravoslovnih predmetov in raziskovanja.

Matematično pismenost udeleženci pri geografiji razvijajo tako, da na osnovi matematičnega znanja in mišljenja uporabljajo matematične postopke in orodja v različno strukturiranih okoljih ter analizirajo, utemeljujejo in sporočajo svoje zamisli in rezultate pri oblikovanju, reševanju in interpretaciji matematičnih problemov.

Učitelj cilje te teme vključuje k skupinam ciljev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Umeščanje standardov te teme učitelju omogoča preverjanje in ocenjevanje znanja udeležencev na različne načine. Tako zagotovimo širšo in celovitejšo uporabo geografskih virov ter udeležence urimo v uporabi različnih vrst gradiv za razumevanje in analizo geografskih vsebin. Izjema se pojavi le pri minimalnih standardih znanja. Minimalnim standardom znanja, kjer je način ocenjevanja jasno določen, standarda te teme ne dodajamo.

Učitelj naj udeležence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje.