Geografija

Namen te teme je, da dijaki spoznajo in ozavestijo, kaj je geografija, katere so njene posebnosti kot vede in kakšna je uporabna vrednost geografije. Pri tem gre za dve ključni značilnosti, ki ju sodobni razvoj prinaša geografiji: 1. prednosti (in slabosti) interdisciplinarne – povezovalne vede in 2. posebno uporabnost v vsakdanjem življenju. Z razvojem informacijske tehnologije se je zgodil premik od geografije kot posredovalke znanja h geografiji kot sistemu za iskanje in organizacijo znanja. Vse to se bolj ali manj odraža tudi v sodobnih opredelitvah vede, ki na eni strani vključujejo njeno znanstveno-logično zgradbo (geografska področja), po drugi strani pa kažejo tudi že način oz. metode obravnave široke palete geografskih raziskovalnih vprašanj (geografske veščine). V tem kontekstu sta tudi oba cilja v tej skupini ciljev.

Termini V tem razdelku navajamo razširjen nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v učnem načrtu Termini , učitelj pa poleg teh obravnava še tu zapisane termine in druge pojme oz. pojmovne zveze:

Pokrajina , naravna sestavina pokrajine , družbena sestavina pokrajine ,

Geosfera, litosfera, pedosfera, biosfera, hidrosfera, atmosfera, antroposfera,

Obča geografija , regionalna geografija ,

Fizična geografija , družbena geografija ,

Metoda raziskovanja pokrajine , opazovanje, merjenje, kartiranje, orientiranje, anketiranje, kartografiranje, laboratorijsko delo, vir podatkov.

Vključevanje skupnih ciljev V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področju Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, ki učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja v uporabo strokovne terminologije. Podrobneje so pojasnjeni v didaktičnih priporočilih za skupino ciljev.

Didaktična priporočila: Didaktična in vsebinska priporočila Dijaki se pri tej skupini ciljev seznanijo z geografijo kot znanstveno vedo, ob tem pa naj krepijo zavedanje o součinkovanju naravnih in družbenih sestavin pokrajine ter s tem razvijajo občutek pomembnosti ohranjanja ravnovesja med vsemi sestavinami pokrajine. Dijaki naj ne spoznajo le osnovnih sestavin fizične in družbene geografije, ampak prek ciljev in standardov pridobijo tudi usmeritve za pridobivanje znanja, ki je temelj fizično- in družbenogeografskih procesov, pojavov in oblik na površju. Tako bodo lažje razumeli fizične in družbene osnove pokrajine kot geografske stvarnosti, lažje bodo prepoznali tudi spremembe v pokrajini in njihove posledice. Učitelj naj ob ustreznem uresničevanju obeh ciljev, z namenom pritegniti dijake, poveže oba cilja s konkretnimi primeri iz pokrajine in primeri iz življenjskih situacij, ko se geografija izkazuje kot pomembna in uporabna veda. Učitelj naj tudi obravnava področja oz. poklice, kjer se lahko zaposlujejo geografi, s čimer dijaki pridobijo uvid v to, da ni geografija samo eden od šolskih predmetov in učitelj geografije edini geografski poklic. Vključevanje skupnih ciljev V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni skupni cilji s področij Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; Zdravje in dobrobit ter Podjetnost s poudarkom na:

Didaktična priporočila: rabi jezika, kjer dijak uporablja strokovno terminologijo in razvija sporazumevalne zmožnosti;

Didaktična priporočila: socialni dobrobiti, kjer dijak razvija komunikacijske spretnosti, se uri v sodelovanju in reševanju konfliktov, empatiji in prosocialnem vedenju;

Didaktična priporočila: iskanju in vrednotenju zamisli, odkrivanju priložnosti, ustvarjalnosti ter etičnem in trajnostnem razmišljanju, kar dijak uresničuje ob podpori učitelja ob izbranem učnem izzivu. Učitelj navedene skupne cilje dosega z ustreznimi učnimi situacijami, oblikami in metodami dela ter uporabo različnih virov ob podpori digitalne tehnologije.