glasbena umetnost

Izvajanje glasbe je temelj učnega procesa pri glasbi. Vključuje petje, igranje na glasbila in ritmično izreko. Vključuje petje, igranje na glasbila in ritmično izreko, pri čemer se dejavnosti izvajanja povezujejo z dejavnostmi poslušanja in ustvarjanja, z namenom uresničevanja ciljev s področja glasbenega jezika. Takšno povezovanje učencem omogoča celostno spoznavanje glasbe.

Cilji izvajanja so usmerjeni v poglabljanje učenčevih elementarnih glasbenih sposobnosti (posluh, pozornost, glasbeni spomin), razvoj spretnosti (glasovni obseg, pevska tehnika, tehnika igranja na glasbila) ter pridobivanje osnovnega znanja s področja izvajalskih sredstev in sestavov, glasbenih oblik ter glasbenega opismenjevanja.

V vsakem razredu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja uresničujemo vse cilje izvajanja. Cilje načrtujemo postopno in v daljšem časovnem obdobju, pri čemer izhajamo iz učenčevih usvojenih spretnosti in znanj iz predhodnih razredov ter jih sistematično nadgrajujemo.

Izvajanje spodbujamo s premišljenim izborom glasbenih vsebin (pesmi, skladbe, rimana besedila), ki so ustrezne glede na zahtevnost, stopnjo učenčevega razvoja, pevske in izvajalske zmožnosti ter interes učencev. Z učenci evalviramo izvedbo glasbenih vsebin z vidika interpretacije in doživetosti. Cilji s področij vrednotenja in odnosnega vidika nimajo pripadajočih standardov, zato dosežkov učencev na tem področju ne ocenjujemo. Pri izvajanju vrednotimo le učenčeve dosežke oz. njihov napredek glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, ki so jih dosegli z učenjem.

Petje je osrednja dejavnost pouka glasbene umetnosti v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in je prisotno v vsaki učni uri. Učencem ponudimo izbor pesmi z umetniško in sporočilno vrednostjo, s poudarkom na slovenski in madžarski glasbeni dediščini. Repertoar naj vključuje najmanj 15 pesmi na razred oz. šolsko leto, z raznolikostjo glede na izvor (ljudske, umetne), tonske načine (dur, mol, pentatonika), metrum (dvodobrni, tridobni), obliko (kitične, prekomponirane, enodelne, dvodelne in večdelne) in interpretacijo. Kakovost petja izboljšujemo z rednim skupinskim petjem v razredu, usmerjanjem pozornosti na pevsko tehniko ter usklajenost petja v intonaciji, tempu in interpretaciji. Pri petju upoštevamo razvojne značilnosti učencev, njihove glasovne zmožnosti in glasovno lego. Cilji so usmerjeni v usvajanje osnov pevske tehnike in vokalne higiene za zdrav način govora ter petja.

Ritmična izreka zajema ritmično urejeno izvajanje besedil kot so izštevanke in reki, različna ritmizirana besedila (rimana in nerimana). Kakovost izreke razvijamo z večkratnim ponavljanjem, utrjevanjem ter usmerjanjem pozornosti na natančnost izvajanja, dikcijo, poudarke in artikulacijo.

Igra na glasbila je lahko samostojna dejavnost ali povezana s petjem, plesom ali zvočnim posnetkom, s ciljem poglabljanja učenčevega posluha, pozornosti in glasbenega spomina, usvajanja tehnike in načina igranja ter vzpostavljanja pravilne drže telesa in razvoja koordinacije. Učenci igrajo na raznovrstna glasbila (npr. telesna, ljudska, improvizirana, glasbila Orffovega instrumentarija, kahon, glasbene cevi) in razvijajo tehniko igranja skozi raziskovanje, imitacijo ali z uporabo glasbenega zapisa. Učence spodbujamo k usklajenemu in enakomernemu igranju glasbil v skupini ali ob spremljavi petja oz. zvočnega posnetka.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Glasbene zmožnosti, ki so jih učenci razvili v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, omogočajo učitelju, da izbira zahtevnejše in obsežnejše glasbene vsebine. V ospredju je učenčeva glasbena aktivnost, ki podpira njegov kontinuirani glasbeni razvoj ter oblikovanje pozitivnega odnosa do glasbenega izvajanja in izvajanih del. Izvajanje je praktična dejavnost, ki kateri se učenec uči skozi posnemanje, zato je učiteljev zgled ključen del učnega procesa. Temeljna metoda poučevanja je demonstracija. Poleg nje učitelj uporablja še metodo imitacije, metodo dela s slikovnim ali notnim zapisom ter kombinacijo različnih metod, prilagojenih zmožnostim in potrebam učencev. Petje pesmi učitelj poučuje z lastnim zgledom - s petjem. Pevski repertoar postopoma širi od enoglasnih k dvoglasnim, tako ljudskim kot umetnim pesmim. Dvoglasje najlažje doseže s petjem kanonov in kvodlibetov (pesmi sestavljank). Dvoglasno, terčno slovensko ljudsko petje poučuje tako, da najprej nauči vodilni glas. Nato po nekaj taktih vodilne melodije (petje naprej) učitelj in glasbeno nadarjeni učenci zapojejo drugi glas v terci ali seksti nad osnovnim glasom. Učitelj spodbuja učence k izvajalski zanesljivosti (točna intonacija, ritmična in melodična doslednost), doživetemu petju in interpretaciji (pevska izreka, fraziranje, pevski dihi, tempo, dinamika, agogika) ter pomnjenju glasbenih in besedilnih vsebin (npr. memoriranje vseh kitic pesmi).

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Pred začetkom petja učitelj učence upoje (ogrevalne, govorne, dihalne in upevalne vaje), poda začetno intonacijo, ki izhaja iz glasovnega obsega otrok (v tem obdobju enočrtana oktava), da vzmah za enoten začetek petja pesmi ter petje pesmi vodi z dirigiranjem ali ga podpira z akordno spremljavo (na klaviaturo ali drugo akordično glasbilo). Primeri kriterijev uspešnosti za petje: npr. pri petju bom uspešen, ko bom zapel ritmično in melodično zanesljivo, pazil na pevsko izreko (razločno in jasno izgovarjam besedilo, odpiram usta, ne momljam, ne požiram besed), pazil na držo telesa (ravna, sproščena drža), pel doživeto in interpretiral (primerna hitrost in jakost petja, primerni vdihi), znal besedilo pesmi na pamet. Priporočeni seznam slovenskih ljudskih/ponarodelih pesmi za razredno petje: Marko skače, Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Tribučko kolo, Zrejlo je žito, Po Koroškem po Kranjskem, Ob bistrem potoku je mlin, Pleši, pleši črni kos, Ena ptička priletela, Dekle je po vodo šlo, Trzinka, Lepo mi poje črni kos, Moja mati kuha kafe, Da jora ta Banerina, Nocoj je ena luštna noč, Iz zemlje gre v trsek, Flosarska, Sem Ribn'čan Urban, Sonček čez hribček gre, Če bi jes bila fčelica, Peter Pavel žakelj šiva, Vsi so venci vejli, Komar se je oženil, Mož poseje repo, Izidor ovčice pasel, Tri tičice, Sonček sije, dež, megla .

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Priporočeni seznam madžarskih ljudskih in umetnih pesmi za razredno petje: A Bundának Nincs Gallérja; A Csitári Hegyek Alatt; A Horgosi Csárda; A Jó Lovas Katonának; A Juhásznak Jól Megy Dolga; A Malomnak Nincsen Köve; A Vargáék Ablakja; Béres Legény; Cifra Palota; Este Van Már; Késô Este; Falu Végen Van Egy Ház; Gyere Bé, Gyere Bé; Ha Felmegyek A Budai Nagyhegyre; Hull A Szilva A Fáról; Huszár Gyerek; Jól Van Dolga, Két Út Van; Anyám, édesanyám; Elmentem a piacra; Ettem szőlőt; Én elmentem; Gólya, gólya, gilice, Hej, Jancsika; Itt ül egy kis kosárba; Kis kertemben uborka; Szántottam gyöpöt; Úgy tetszik, hogy; Volt nekem egy kecském; Cickom, cickom; Csipkefa bimbója; Két szál pünkösdrózsa ; Kis kece lányom; Erdőjáróznak a lányok; Három éjjel; Ég a gyertya, ha meggyújtják; A faragószék nótája; Szélről legeljetek; Télen nagyon hideg van; Ugyan édes komámasszony; Elszaladt a kemence; Zöld erdőben a tücsök; Virágéknál ég a világ; A juhásznak; Badacsonyi szőlőhegyen; Béres legény; Bogojai legények; Ábécédé; Falu végén; Gyéren vettem kenderkémet; Kelj fel juhász; Kihajtottam; Molnárlegény voltam én, Pásztorember vígan él; Sárga csikó, Szánt a babám; Azt hallottam; Csillag Boris; Elvesztettem páromat; Hej, Vargáné; Jaj, de szépen esik az eső; Kocsi, szekér; Komáromi kisleány; Széles a Duna; Szép szatmári lányok; Új a csizmám; Zörög a kocsi; A macskának négy a lába, Az árgyélus kismadár, Debrecenbe kéne menni; Egy nagyorrú bolha; Házasodik a tücsök; Kis kacsa fürdik; Fáj a kutyámnak a lába; Fut a kicsi kordé; Három szabó legények; Megfogtam egy szúnyogot; Összegyűltek, összegyűltek az újfalvi lányok; Szélről legeljetek; Télen nagyon hideg van; Ugyan édes komámasszony; Erkel Feren

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: c: Himnusz; A bundának nincs gallérja; A kapuban a szekér; A karádi faluvégen ; Aki dudás; Árpa is van; Az ürögi faluvégen, Csínom Palkó, Csínom Jankó; Dudaszó hallatszik; Erdő, erdő, de magos a teteje; Egy kis kertet kerítek ; Erdő, erdő, erdő; Érik a szőlő; Esik az eső, ázik a heveder; Hej, Dunáról fúj a szél; Hidló végén; Hol jártál az éjjel; Hull a szilva; Jaj, de beteg vagyok; Jó gazdasszony vagyok én; Kicsi vagyok, nagy az eszem; Kitrákotty – mese; Megyen már a hajnalcsillag lefelé; Még azt mondják, nem illik; Megismerni a kanászt; Összegyűltek, összegyűltek; Póda Péter, Póda Pál; R égi táncdal, Sej, Nagyabonyban; Száraz tónak nedves partján; Úgy tetszik, hogy jó helyen vagyunk itt; Báránkámon csengő szól; Bárcsak régen felébredtem volna; Föl, föl vitézek; Haj, ki, kisze, haj; Kossuth Lajos azt írta; Pásztorok, keljünk fel; Új esztendő; Regős ének, Talalaj, talalaj, Tóth Lőrinc; Kodály Zoltán, Gazdag Erzsi: Ezüst szánkót hajt a dér; Betlehem kis falucskába; Csordapásztorok; Adjon az Úristen; Gábor Áron rézágyúja; Kodály Zoltán, Weöres Sándor: Buba éneke; Már megjöttünk ez helyre (Népdal – Károlyi Amy); Elhozta az Isten. Pesmi so primerne za drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje. Seznam lahko učitelj prilagodi glede na regijo, zmožnosti in interes učencev, vendar naj ohranja raznolikost izvora (ljudske, ponarodele), ritmov, tonskih načinov in tematskih vsebin. Ritmična izreka poglablja občutek za mero, ritem in enakomerno izvajanje. Učitelj spodbuja elementarni govor, ki izhaja iz uporabe izštevank, izrekov, ugank, haikujev, onomatopoej, besed brez pomena, ki so nosilke ritma in melodije.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Takšno besedilno gradivo je naravno povezano z gibom, kar je značilno za pristop Orff-Schulwerk. Ritmizacija teh besedil je tudi primeren način začetnega uvajanja v ritmično dvo- in večglasje. Igranje na glasbila v šoli temelji predvsem na Orffovem pristopu, kjer tehniko igre na lastna glasbila postopoma prenašamo na ritmična ali melodična glasbila. Učenje poteka v več fazah: začnemo z imitacijo, sledita raziskovanje in preizkušanje zvoka ter tehnike igranja, nato sledi igranje ob podpori glasbenega zapisa. Instrumentalno večglasje uvajamo postopa in vodeno, z individualnim ali skupinskim urjenjem tehnike igranja. Pozornost usmerjamo na skladnost izvedbe, ujemanje zvočne barve, kar vključuje premišljen izbor glasbil in aranžmajev. Učence navajamo na odgovorno ravnanje z glasbili. Učilnica naj bo ustrezno opremljena, tako da ima vsak učenec dostop do vsaj enega ritmičnega in enega melodičnega glasbila. Primeri kriterijev uspešnosti za igro na glasbila: Pri igri na glasbila bom uspešen, ko bom zaigral ritmično in melodično zanesljivo, igral doživeto in interpretiral (upošteval hitrost in jakost igranja), uporabljal pravilno tehniko igranja (npr. pravilno držal glasbilo in udarjalke, izmenjaval roke pri igranju na ksilofon, metalofon, zvončke). Pri izvajanju preverjamo in ocenjujemo dosežke glasbenega učenja, ne pa njihove prirojene sposobnosti (npr. razvitosti posluhov). Razvoj posluha je povezan z več dejavniki: dednostjo, vplivom okolja in spodbudami. Zato imajo učenci različno razvit slušni aparat, kar pomeni, da melodična natančnost ni enako dostopna vsem.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Čeprav je natančnost izvajanja med kriteriji, naj bo razumljena kot prilagodljiv in razvojno naravnan kazalnik, zlasti pri učencih, ki bodo kljub vaji tok melodije zgolj približno nakazali, vendar še vedno glasbeno napredovali.

Skupni cilji: Skozi cilje izvajanja se uresničujejo skupni cilji s področja 1. Jezika, državljanstva, kulture in umetnosti ter 3. Zdravja in dobrobiti. Učenec ob izvajanju vzpostavlja odnos do kulture in umetnosti (1.3.1.1), jo spoznava (1.1.2.1) (1.3.2.1), uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika (1.1.2.2), analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi (1.1.4.1), krepi sodelovalne veščine (3.3.3.1), razvija samozavest in samospoštovanje (3.1.2.2) ter spoznava tehnike za zdrav glas (3.2.4.1).