glasbena umetnost

Izvajanje glasbe je temelj učenja in poučevanja glasbe. Učenec pri pouku poje, izreka besedila in igra na glasbila kot solist ali član skupine (npr. razredni pevski zbor, vokalna skupina, instrumentalni ansambel). Cilji izvajanja so povezani s cilji poslušanja in ustvarjanja z namenom uresničevanja ciljev glasbenega jezika, kar učencem omogoča celostno spoznavanje glasbe v njenih različnih pojavnih oblikah (stili, žanri, zvrsti, glasbene oblike, glasbena sredstva in sestavi) skozi prostor in čas. Izvajanje je usmerjeno v glasbene dosežke učencev, poglabljanje njihovih glasbenih sposobnosti (posluh, zbranost, glasbeni spomin), urjenje in nadgradnjo njihovih spretnosti (glasovni obseg, pevska tehnika, tehnika igranja na glasbila) in širjenje njihovih znanj o temeljnih značilnostih glasbe od srednjega veka do danes.

V vsakem razredu tretjega vzgojno-izobraževanega obdobja uresničujemo vse cilje izvajanja. Izhajamo iz usvojenih spretnosti in znanj iz razredov drugega vzgojno-izobraževanega obdobja ter jih nadgrajujemo z novimi. Nove cilje in z njimi strokovne pojme uvajamo premišljeno in postopno, kot nadgradnjo že usvojenega znanja.

Izvajanje spodbujamo s premišljenim izborom glasbenih vsebin različnih obdobij, oblik, žanrov, zvrsti in zasedb, iz katerih izpeljujemo temeljne informacije o značilnostih, zakonitostih in vlogi glasbe v zgodovinskem času in kulturnem prostoru. Pri izboru vsebin upoštevamo umetniško in sporočilno vrednost, razvojne značilnosti učencev (puberteta, mutacija) ter njihove izvajalske zmožnosti. Z učenci evalviramo izvedbo glasbenih vsebin z vidika interpretacije in doživetosti. Cilji s področja vrednotenja in odnosnega vidika nimajo standardov, zato dosežkov učencev na tem področju ne ocenjujemo. Pri izvajanju vrednotimo le učenčeve dosežke oz. napredek v glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanju, ki so jih pridobili z učenjem.

Petje je tudi v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osrednja dejavnost pouka glasbe in je zato prisotno vsako učno uro. Učenci pojejo eno-, dvo- in večglasne pesmi, ljudske in umetne pesmi iz domače in svetovne glasbene literature. Repertoar pesmi izhaja iz ciljev izvajanja in spoznavanja glasbenih del, zato vključuje pevsko izvajanje delov instrumentalnih skladb. Vključuje raznovrstne pesmi glede na izvor, ritmične, melodične, harmonske, stilne, oblikovne, interpretacijske in druge glasbenih značilnosti, in sicer najmanj deset pesmi na razred oz. šolsko leto. Kakovost petja razvijamo z rednim skupinskim petjem v razredu, usmerjanjem pozornosti na pevsko tehniko ter usklajenost petja v intonaciji, tempu in interpretaciji. Didaktično izhodišče predstavljajo razvojne značilnosti učencev, njihove glasovnih zmožnosti (glasovne leg, mutacija), pevske izkušnje in interesi. Prevladuje metoda imitacije v kombinaciji z metodo dela z glasbenim zapisom. Cilji so usmerjeni v utrjevanje in poglabljanje pevske tehnike ter vokalne higiene za zdrav način govora ter petja.

Izreka besedil v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju nadgrajuje spretnosti ritmične izreke, razvitem v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Je ritmično bolj zahtevna in kompleksna. Učenci gradijo ritmične kanone, izvajajo lastna ritmizirana besedila in pogosto povezujejo izreko z gibanjem. Njihovo pozornost usmerjamo na natančnost izvajanja, jasno dikcijo, pravilne poudarke in dosledno artikulacijo.

Igra na glasbila vključuje samostojno instrumentalno vsebino ali spremljavo k petju, plesu in zvočnemu posnetku ter dopolnjevanje drugih glasbenih vsebin. Večglasne spremljave učenci oblikujemo z uporabo ostinatnih motivov, borduna in preprostih kadenčnih zvez. V tem obdobju se osnovni cilj poglabljanja učenčevih glasbenih sposobnosti (posluh, zbranost, spomin) in spretnosti (tehnika in način igranja, koordinacija, drža telesa) nadgradi s ciljem skupinskega muziciranja in igranja v različnih zasedbah, s katero se pridobiva izkušnje igranja in glasbenega sodelovanja v skupini ter poglablja neverbalno komunikacijo. Učenci razvijajo usklajenost igranja na raznovrstna glasbila (npr. telesna, ljudska, improvizirana, glasbila Orffovega instrumentarija, kahon, glasbene cevi, ukulele, klaviatura, komplet bobnov, bas in solo kitara, orkestrska glasbila). Igranje poteka ob podpori glasbenega zapisa.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje zaznamujejo razvojne posebnosti najstništva in pospešen hormonski razvoj. Zato lahko spremlja izvajanje učencev poleg glasovnih sprememb (mutacija) še občutek sramu in nelagodja ter zmanjšane samozavesti pri izvajanju, Učitelj zato spodbuja skupinsko izvajanje, ustvarja podporno okolje za glasbeno komunikacijo, vodi dejavnosti, ki temeljijo na izkustven doživljanju glasbe (ne le na razlagi pravil in zgodovinskih podatkov) ter usmerja pozornost k aktivnemu glasbenemu izražanju, ne k teoretski abstrakciji. V ospredju je učenčeva glasbena aktivnost, ki omogoča kontinuirani razvoj glasbenih sposobnosti, krepi pozitiven odnos do glasbenega izvajanja in do izvajanih glasbenih del. Osnovna metoda poučevanja je demonstracija, pri čemer učitelj uči z lastnim zgledom. Metode učenja so metoda imitacije, metoda dela z glasbenim zapisom ter kombinirana metoda. Petje pesmi učitelj uči z lastnim petjem, z zgledom in demonstracijo. Pevski repertoar postopoma širi od eno- k dvo- in večglasnim ljudskim in umetnim pesmim, iz različnih glasbenih obdobij in kulturnih okolij. Izkušnje s polifonim večglasjem učenci pridobivajo s petjem kanonov in kvodlibetov (pesmi sestavljanke), petjem v tercah ali sekstah ter dodajanjem preprostega tretjega glasu (npr. bordun). Učitelj spodbuja primerno pevsko tehniko za oblikovanje zdravega glasu, ki podpira tudi kakovost govora. Učence usmerja k izvajalski zanesljivosti (točna intonacija, ritmična in melodična doslednost), doživetemu petju in interpretaciji (pevska izreka, fraziranje, pevski dihi, tempo, dinamika, agogika) ter pomnjenju glasbenih in besednih vsebin (memoriranje vseh kitic pesmi).

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Pred začetkom petja učitelj učence upoje (ogrevalne, govorne, dihalne in upevalne vaje), poda začetno intonacijo, ki izhaja iz glasovnega obsega učencev (v tem obdobju od malega a do dvočrtanega e), da vzmah za enoten začetek petja pesmi ter petje pesmi vodi z dirigiranjem ali ga podpira z akordno spremljavo (na klaviaturo ali drugo akordično glasbilo). Primeri kriterijev uspešnosti za petje: Pri petju bom uspešen, ko bom zapel ritmično in melodično zanesljivo, pazil na pevsko izreko (razločno in jasno izgovarjam besedilo, primerno odpiram usta, ne momljam, ne požiram besed), pazim na držo telesa (ravna, sproščena drža), pojem doživeto in interpretiram (upoštevam tempo, dinamiko, agogiko, izvajam primerne pevske vdihe), znal besedilo pesmi na pamet. Priporočeni seznam slovenskih ljudskih/ponarodelih pesmi za razredno petje: Pastirče mlado in milo, Zrejlo je žito, Pod rožnato planino, Nocoj, pa oh nocoj, Prelepa je trnovska fara, Nmau čez izaro, Majolka, Pojdem u Rute, Jaz, pa ti, pa židana marela, Škrjanček poje, žvrgoli, Kje so tiste stezice, Sen jo vido gore, dole, Oj, ta soldaški boben, Regiment po cesti gre, Metliško kolo, San se šetal, Al’ me boš kaj rada imela, Pojdem na Štajersko, Pri farni cerkvici, Tam dol na ravnem polju, Aj, zelena je vsa gora, Mi ptičica zapoje, Bod moja, bod moja, En hribček bom kupil, Lipa zelenela je, Zagorski zvonovi, Če študent na rajžo gre, Po jezeru, bliz' Triglava, Dajte, dajte. Te pesmi odlikuje melodična in besedilna primernost za mladostniško populacijo, omogočajo večglasno petje, interpretativno nadgradnjo ter razvijanje pevskih spretnosti, pomnjenja in razumevanja vsebine skozi glasbeno in jezikovno izkušnjo.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Seznam lahko učitelj prilagodi glede na regijo, zmožnosti in interes učencev, vendar naj ohranja raznolikost izvora, ritmov, tonskih načinov in tematskih vsebin. Ritmično izreko nadgrajujemo v zahtevnejše in kompleksnejše ritmično večglasje, s čimer urimo in poglabljamo občutek za mero, ritem in enakomerno izvajanje, natančno dikcijo, pravilne poudarke in jasno artikulacijo. Učitelj spodbuja učence k uporabi elementarnega govora (sam po sebi vsebuje ritmične in melodične prvine) za ustvarjanje izrekov, ugank, haikujev in rapa. Učence nagovarja, da povežejo ritmično izreko z gibanjem (pristop Orff-Schulwerk). Igranje na glasbila spodbujamo s pomočjo pristopa Orff-Schulwerk, ki temelji na procesu postopnega prenosa tehnike igranja iz lastnih glasbil na ritmična in melodična glasbila Orffovega instrumentarija. Pri učenju uporabljamo metodi imitacije in dela z glasbenim zapisom. Instrumentalno večglasje uvajamo postopoma, vodeno, z individualnim ali skupinskim urjenjem oz. usvajanjem tehnike igranja. Pozornost usmerjamo na skladnost izvedbe in ujemanje zvočne barve (premišljen izbor glasbil in priredbe). Učence navajamo na odgovorno ravnanje z glasbili. Učilnica naj bo opremljena z zadostnim številom glasbili, da je za vsakega učenca v razredu vsaj eno ritmično in eno melodično glasbilo. Primeri kriterijev uspešnosti za igro na glasbila: pri igri na glasbila bom uspešen, ko bom zaigral ritmično in melodično zanesljivo, igral doživeto in interpretiral (upoštevam tempo, dinamiko, agogiko), pravilno in spretno igram na glasbilo (npr. pravilna tehnika igranja na glasbilo, pravilna drža glasbila in drža udarjalk, izmenjava rok pri igranju na ksilofon, metalofon, zvončke).

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Pri izvajanju preverjamo in ocenjujemo dosežke glasbenega učenja in ne razvitosti posluhov oz. natančnosti izvajanja kot samostojne sposobnosti. Razvoj učenčevega posluha je vezan na učenčeve genske predispozicije, vpliv okolja in glasbene spodbude, zato imajo učenci različno razvit posluh. Za nekatere učence sta melodična natančnost in zanesljivost težko dosegljivi, ne glede na prizadevnost pri vajah. Čeprav so med kriteriji uspešnosti pogosto navedeni elementi, kot je natančnost izvajanja, je ta kriterij raztegljiv in interpretativno odprt, zlasti za učence, ki z vajo ne zmorejo povsem točne izvedbe, a kljub temu razumejo in izražajo potek melodije. V teh primerih učitelj upošteva napredek, odzivnost, glasbeno sodelovanje, doživljajsko in izrazno plat izvajanja, kar vse sestavlja celostni dosežek učenčevega glasbenega učenja. Skupni cilji Skozi cilje izvajanja se uresničujejo skupni cilji s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti ter zdravja in dobrobiti. Učenec ob izvajanju vzpostavlja odnos do kulture in umetnosti (1.3.1.1) (1.3.2.1), ju spoznava (1.1.2.1), uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika (1.1.2.2), analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi (1.1.4.1), krepi sodelovalne veščine (3.3.3.1) in ozavešča pomen pripadnosti skupnostim za lastno dobrobit in dobrobit drugih (1.2.3.2), razvija samozavest in samospoštovanje (3.1.2.2) ter spoznava tehnike za zdrav glas (3.2.4.1).