Nazaj na seznamUradni dokument (PDF)
Uradni učni načrt
Umetniška gimnazija – glasbena smer, modul B: petje-instrument, Umetniška gimnazija SI – glasbena smer, modul B

Glasbeni stavek

1.–4. letnik

Načrtujte po tem učnem načrtu

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.

TemeO predmetu

Opis teme

Dijak na osnovi mešanega pevskega zbora ob zakonitostih posameznih pevskih glasov usvoji zapis strogega štiriglasnega harmonskega stavka v okviru diatonike. Pridobljeno znanje, skupaj s temeljnimi elementi oblikoslovja, uporablja teoretično in v praksi.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Glasbeni stavek je potrebno obravnavati kot živ organizem. Pravila naj pridejo iz abstrakcije v glasbeno prakso s petjem in z igranjem na klavirju, s poslušanjem in z analizo. Izdelava vaj iz homofonije je mogoča na več načinov. To so:

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: harmonizacija basa z generalbasnimi označbami,

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: harmonizacija basa brez generalbasnih označb,

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: harmonizacija že metrično urejenih podanih funkcij brez generalbasnih označb,

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: harmonizacija soprana (vključujoč ljudske napeve),

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: dopisovanje notranjih glasov ob že izpisanih zunanjih glasovih,

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: harmonizacija alta in tenorja,

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: ustvarjanje lastnih vaj ali harmonizacij, lahko vključujoč besedilo. Dijak dobi zvočno predstavo o zapisanih vajah s pomočjo klavirja ali s petjem. Vaje morajo biti sestavljene tako, da vsebujejo prvine glasbene sintakse. Lahko je podatek začetek vaje in mora dijak logično nadaljevati, lahko so prvine glasbene sintakse nakazane in dijak obdela nakazano tematsko gradivo, lahko pa je podatek že vaja kot celota, ki jo dobi dijak od učitelja ali pa jo napiše sam.

Štiriglasni strogi stavek s temeljnimi elementi oblikoslovja

Učni cilji

  • Usvaja harmonizacijo podane melodije v sopranu in harmonizacijo podanega basa z generalbasnimi označbami v duru in v vseh kombinacijah mola (harmonični, melodični in naravni mol). Uporabi trozvoke in dominantni četverozvok v osnovni obliki in obrnitvah v okviru diatonike z izjemo znižane šeste stopnje (mol−dur) ter uporablja tudi harmonsko tuje tone;
  • Spoznava gradnike glasbenih oblik ter enostavne in sestavljene pesemske oblike, (SC 1.1.2.1)

Izbirni cilji

  • Na klavirju izvaja kadence, harmonizira lestvice, izvaja generalni bas, igra harmonske vezave po nareku in se uvaja v improvizacijo;
  • Pozna licence in spoštuje pravice avtorjev ter jih ustrezno citira. (SC 4.3.3.1)

Standardi znanja

  • Pri harmonizaciji soprana in basa uporabi trozvoke in dominantni četverozvok v duru, mol−duru in vseh kombinacijah mola, muzikalno in iznajdljivo;
  • Razume predstavljene gradnike glasbenih oblik ter pesemske oblike in jih analizira.

Minimalni standardi

  • Pri harmonizaciji soprana in basa uporabi trozvoke in dominantni četverozvok v duru mol−duru in vseh kombinacijah mola
  • Razume predstavljene gradnike glasbenih oblik ter pesemske oblike

Pojmi

  • Harmonija
  • Tonaliteta
  • Funkcija
  • Stopnja
  • Funkcijska lestvica
  • Vodilni ton
  • Tritonus
  • Notacija
  • Akordične lege
  • Vrste gibanj dveh glasov
  • Paralele
  • Preskok
  • Doskok
  • Harmonična shema
  • Harmonični ritem
  • Generalbasne označbe
  • Funkcijske označbe
  • Jazz označbe
  • Potek funkcij
  • Akordična območja
  • Premeščanje
  • Melodična vezava
  • Svobodna vezava
  • Figuracija
  • Poudarjeni harmonsko tuji toni
  • Nepoudarjeni harmonsko tuji toni
  • Stranske stopnje
  • Paralelni akordi
  • Sorodnost akordov
  • Veriga sekstakordov
  • Kadence
  • Harmonizacija v melodičnem molu
  • Motiv
  • Dvotaktje
  • Stavek
  • Perioda
  • Tema
  • Figura
  • Pasaža
  • Enodelna pesemska oblika
  • Dvodelna pesemska oblika
  • Tridelna pesemska oblika
  • Sestavljene pesemske oblike
  • Samospev
  • Dominantni četverozvok
  • Trozvok
  • Paralele
  • Stroga vezava
  • Mol-dur

Didaktična priporočila

Didaktična priporočila: Za harmonizacijo soprana lahko uporabi tudi melodije iz domače in svetovne literature, pri katerih so skladatelji uporabili harmonije, katere so v danem trenutku v učnem programu. Pri tem lahko dijak primerja svojo harmonizacijo s skladateljevo ter tako svoje delo kritično vrednoti in razvija ne samo tehnično spretnost, ampak tudi muzikalno smiselnost in logično sosledje harmonskih zvez. Za popestritev učnega procesa lahko nekaj primerov takih harmonizacij oblikuje tudi za druge instrumentalne sestave, npr. klavir. Če je le mogoče, naj harmonizirane primere, ko gre za štiriglasni vokalni stavek, dijaki tudi zapojejo. Ob praktičnem delu naj tudi harmonsko analizira skladbe, ki jih igra pri pouku inštrumenta ali druge primere iz domače in svetovne glasbene literature. Priporočljivi so obiski koncertov, opernih ter baletnih predstav in drugih glasbeno-scenskih prireditev, katerih analize se vključijo v pouk.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: V vsaki konferenci se znanje ocenjuje s pisnimi nalogami in ustno.

OPISNI KRITERIJI: Pri harmonizaciji basa pravilno vodi posamezne glasove, pri vezavah upošteva osnovna načela vodenja glasov glede skupnih tonov, paralel, ustreznih podvajanj ter razdalj med glasovi. Pri disonančnih akordih ustrezno razvezuje tritonuse in uporabi tudi muzikalne, melodične vezave. Pri harmonizaciji soprana upošteva potek funkcij na osnovi razširjene kadence ter ustrezen harmonski ritem, v dobrem ravnotežju za ustvarjanje napetosti uporablja tudi obrnitve akordov in razne kadence.

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Učni načrtiPrimeri priprav