Gledališke delavnice
Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Opis teme
Delavnica igra in govor dijake usposablja za samostojno in skupinsko delo pri procesu ustvarjanja gledališke uprizoritve in drugih scenskih dogodkov. Razvija sposobnost za delo v skupini, ustvarjalno dojemljivost in se usmerja v lastno izražanje. Gledališke delavnice dijake vpeljejo v dejavno doživljanje umetniških del in njihovo kreacijo ter prispevajo k njihovemu osebnemu zorenju, izgradnji individualnega mnenja in občutenja sveta. Delavnice pripomorejo k celoviti vzgoji s področja umetnosti in humanistike, saj uprizoritvena umetnost že po naravi združuje vse ostale umetnosti, v procesu priprave uprizoritve pa se dijaki ob spoznavanju formalnih izrazil spoznavajo tudi s širšimi kulturnimi in družbenimi vsebinami, zaobjetimi v drugih predmetih.
Pri delavnici igra in govor gre za izkustveno učenje. Enakovredno vključuje mentalno, fizično in emotivno sfero posameznika. Zato za učečega ni dovolj, da samo razume. Da zna, lahko rečemo šele, ko nad svojim delovanjem vzpostavi zavest in začne usmerjati, oblikovati svoje delovanje.
Specifika učenja umetnosti igre v okviru delavnice igra in govor je tudi v tem, da je instrument, ki ga učeči uporablja za igranje, ter ustvarjalec, ki na ta instrument igra, v istem telesu. Večinoma je v umetnosti instrument ločen od ustvarjalca. To pomeni, da se pri igri, učeči uči igrati sam nase. V začetnem obdobju učenja, učeči svojega instrumenta še ne pozna, zato se mora najprej izkustveno seznaniti s principi človeškega delovanja, svojimi potenciali in omejitvami. Nadalje se uči vzpostavljati distanco do instrumenta, ki je on sam. To mu omogoči zavest. Kasneje se ustvarjalec začne odločati v zvezi s svojimi ustvarjalnimi izbirami in jih zna vrednotiti. Takrat zna vrednotiti tudi ustvarjalno delo nekoga drugega.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Učitelj je pri izbiri metod, naboru vaj s katerimi dosega cilje učnega sklopa, avtonomen. Za dosego učnih ciljev naj izbira vaje, ki skupino navdihujejo in aktivirajo in opusti vaje, ki napredek zavirajo. Ustvari naj vedro, aktivno in varno okolje, ki bo dijakom omogočalo prostor za “napake” in omililo neugodje pred izpostavljenostjo. Ker gre pri učenju tehnike igre za delo na sebi, naj posebno pozornost posveča individualnemu napredku in se zaveda, da je čas, ki ga posameznik potrebuje za usvojitev znanja pri različnih posameznikih, različen. Vezan je na mentalno, čustveno, telesno in izkustveno pripravljenost posameznika. Zato naj pomembne stvari velikokrat ponavlja in jih osvetljuje iz različnih zornih kotov. Učitelj naj se potrudi, da jasno razloži namen vsake vaje, ki jo izvaja in si vzame čas, da ovrednoti videno. V vrednotenje naj čim večkrat vključuje tudi skupino (gledalce) in jo usmerja v smeri konstruktivnega dialoga. Naj se izogiba sodbam dobro ali slabo. Najbolje je, da se pouk izvaja v sklopih najmanj dveh šolskih ur. Vsaka blok ura se začne z igralskim ogrevanjem. Priporočljivo je, da je ogrevanje že sorodno z obravnavano temo. Z vajami v krogu in drugačnimi skupinskimi vajami se da dobro poskrbeti za odnose med sodelujočimi, saj jih usmerjajo v opazovanje drug drugega in v skupni cilj kjer je vsak posameznik odgovoren za uspeh skupine. Ogrevalne vaje se lahko ponavljajo in izvajajo na vedno višjem nivoju zahtevnosti.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Z njimi na svojstven način in konntinuirano dosegamo prvine kakovosti pri odrskem uprizarjanju, saj poskrbijo za doseganje gibčnosti in energičnosti telesnega izraza, s svojimi pravili pozivajo k vzdržljivosti in vztrajnosti pri opravljanju odrske akcije, urijo sposobnost aktualiziranja, pomnjenja, predstavitve uprizoritvenih zamisli in hitro prilagajanje na menjave v situaciji. Spontano navajajo k zbranemu in doslednemu opazovanju, poslušanju ter upoštevanju soigralcev in soigralk, torej k stalnemu vzpostavljanju predvsem tistih temeljnih razmerij v skupini, ki morajo biti vzpostavljena, še preden se skupina spopade z reševanjem ustvarjalnih igralskih nalog na odru. Učitelj sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja standarde znanja. Dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje delo in učenje. Ob koncu ocenjevalnega obdobja učitelj znanje, ki ga je dijak izkazal v procesu učenja, oceni. Oceni nastopa naj učitelj posveti vsaj eno do dve uri časa na skupino na koncu ocenjevalnega obdobja. Posameznik naj bo, v skladu z merili in kriteriji, deležen natančnega ovrednotenja svojega dela. Učitelj naj izpostavi posameznikova močna in šibka področja pri izvajanju vaj in odrskih prvin, ter skupaj z njim že spostavi strategijo nadaljnega dela. Ocene podaja ob prisotnosti skupine.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Ocena znanja se oblikuje postopoma z opazovanjem dela dijakinje, dijaka: razumevanje igralske in govorne tehnike, ustreznost izvajanja postopka, prepričljivost v izvedbi, sposobnost pomnjenja in hitrega prilagajanja na spremembe navodil, interakcija z odrskim partnerjem, zavzetost, avtorski prispevek k besedilu ali odrski situaciji. Dijak lahko pridobi višjo oceno tudi s sprotnim in kvalitetnim vodenjem igralskega dnevnika. Ocena nastopa ocenjuje končni in javno viden izdelek, nastop na maturitetni uprizoritvi (ki upošteva tudi predhodne prvine kakovosti) ali javno izvedbo kreativne vaje in končno oblikovanje tega ali onega.
Uporaba občutij v igralskem procesu
Učni cilji
- Z uporabo imaginacije vzpostavlja pristen igrani odnos s partnerjem, dogodkom, stališčem in predmetom na odru in pri nastopu konstruktivno sodeluje v različnih vrstah odnosov na različnih področjih; (SC 3.3.3.2)
- Odziva se spontano in pristno;
- Uči se vzpostavljati čustven odnos s prisotnim ali odsotnim objektom, subjektom, stališčem ter s tem razvija samozaupanje in samospoštovanje; (SC 3.1.2.2)
- Izraža se artikulirano in jasno, upoštevajoč svojo čustveno vpletenost in razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo. (SC 1.1.5.1)
Standardi znanja
- Pokaže razumevanje do stališč lika, ki ga ustvarja;
- Uporablja osnovna čustva v povezavi s stališčem in objektom;
- Čustva izraža govorno, glasovno in telesno sproščeno.;
- Izvede dramski prizor.
Minimalni standardi
- Vzpostavi pristen odnos s partnerjem, odziva se verjetno in resnično ter v pravem trenutku;
- Upošteva predlagane okoliščine dogodka in nanje ustrezno reagira, pri tem smiselno uporablja rekvizite;
- V dani nalogi pokaže zbranost, sproščenost, aktivno odzivnost, njegov govor je razgiban in naraven;
- Uporabi osnovna čustva: jeza, žalost, veselje, ljubezen in strah;
- Ustrezno čustveno reagira v odnosu z igralskim partnerjem;
Pojmi
- Predlagane okoliščine
- Rekviziti
- Imaginacija
Didaktična priporočila
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Spremljanje, preverjanje in ocenjevanje znanja temelji na praktičnem delu in nastopu. Pod praktično delo spadajo vse vaje izvedene na delavnici, skupinske in individualne, načrtovanje ustvarjalnih izzivov, kakor tudi sodelovanje pri vrednotenju izvedenega in videnega. Učitelj skozi proces dela spremlja posameznikovo delovanje, trud, napredek in razumevanje. Učitelj sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja standarde znanja. Dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje delo in učenje. Ob koncu ocenjevalnega obdobja učitelj znanje, ki ga je dijak izkazal v procesu učenja, oceni. Ocena nastopa je zajeta v nastopu ali kreativni vaji, ki ga/jo pripravi in izvede dijak pred skupino ali občinstvom.
OPISNI KRITERIJI: Primeri opisnih kriterijev, ki jih lahko v skladu z veljavno zakonodajo, uporabimo pri ocenjevanju so vključeni v didktična pripročila.
Tipizacija
Učni cilji
- Uri se v utelešanju tipičnih znalčilnosti lika;
- Upošteva karakterne značilnosti lika vezane na njegov družbeni položaj, spol, starost, vlogo v odnosu, prirojeno hibo, psihološko stanje… ;
- Tipične značilnosti lika uporablja z občutkom za verjetnost in razumljivost, razvija osebno prožnost, razvojno miselno naravnanost, radovednost, optimizem in ustvarjalnost; (SC 3.1.4.1)
- Razvija veščine in znanja za interpretacijo besedila in/ali situacije ter razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (poezija, proza, dramsko besedilo). (SC 1.1.1.1)
Standardi znanja
- V prizoru uporabi tipične značilnosti lika;
- Ponotranji telesne tipološke značilnosti lika, da deluje živo in prepričljivo;
- Ponotranji govorne in glasovne tipološke značilnosti lika, da deluje živo in prepričljivo;
- Določi tipološke značilnosti izbranega lika iz besedila (odlomka);
- Izvede prizor na podlagi besedila z upoštevanjem ustvarjenih tipoloških značilnosti lika.
Minimalni standardi
- Izvede telesno prilagoditev za upodobitev tipa lika;
- Izvede govorno in glasovno prilagoditev za upodobitev tipa lika;
- Ustvari karakterno lastnost lika (len, pohoten, bojazljiv, nadut, sramežljiv ...);
- Je konsistenten pri izvajanju izbrane karakterne lastnosti lika;
- Glede na predlagane okoliščine določi tipične značilnosti lika in jih izvede;
- Tipizacijo uporabi v prizoru, upoštevajoč kriterija verjetnosti in razumljivosti;
Pojmi
- Utelešanje
- Lik
- Tipične značilnosti
- Karakterne značilnosti
- Situacija
Didaktična priporočila
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Spremljanje, preverjanje in ocenjevanje znanja temelji na praktičnem delu in nastopu. Natančnje je razdelano v didaktičnih priporočilih.
OPISNI KRITERIJI: Primeri opisnih kriterijev, ki jih lahko v skladu z veljavno zakonodajo, uporabimo pri ocenjevanju so vključeni v didktična pripročila.
Vloga
Učni cilji
- Razume pomen vloge v kontekstu celotnega besedila ali situacije;
- Določi glavno nalogo lika in njegovo motivacijo, pri čemer prepoznava osebne interese lika, njegova močna in šibka področja ter v skladu z njimi udejanja kratkoročne in dolgoročne cilje (vezane na duševno, čustveno, telesno, socialno področje) in s tem razvija empatijo ter sposobnost emotivne identifikacije z likom; (SC 3.1.3.1)
- Vključuje psihofizični izraz v prostor in čas vloge ter razvija pozitiven odnos do gibanja; (SC 3.2.1.2)
- Na podlagi značaja oblikuje primeren govor in izgovor;
- Vztraja v procesu ustvarjanja vloge.
Standardi znanja
- Zna utemeljiti funkcijo lika v besedilu ali situaciji;
- Oboje zna utemeljiti;
- Upošteva značajske lastnosti lika pri oblikovanju govornega izraza;
- Uporabi govorni izraz v izvedbi;
- Samostojno in sproti rešuje ovire, ki se med uprizarjanjem pojavijo;
- Konstruktivno pristopa k igralskim nalogam.
Minimalni standardi
- Določi funkcijo lika v besedilu ali situaciji;
- Določi cilj lika ter načine (taktike), ki ji poimenuje z aktivnimi glagoli;
- Določi motivacijo - poišče razlog, ki vodi lik do dosege cilja;
- Upošteva prostor in čas predlaganih okoliščin pri oblikovanju psihofizičnega izraza;
- Uporabi psihofizični izraz v izvedbi;
- Neprekinjeno vztraja pri izvedbi igralske naloge;
Pojmi
- Kontekst
- Glavna naloga
- Motivacija
- Cilj
- Taktika
- Aktivni glagol
- Predlagane okoliščine
Didaktična priporočila
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Spremljanje, preverjanje in ocenjevanje znanja temelji na praktičnem delu in nastopu. Natančnje je razdelano v didaktičnih priporočilih.
OPISNI KRITERIJI: Primeri opisnih kriterijev, ki jih lahko v skladu z veljavno zakonodajo, uporabimo pri ocenjevanju so vključeni v didktična pripročila.
Igralska analiza besedila
Učni cilji
- Določi glavno nalogo lika, določi, kaj želi lik doseči, njegovo motivacijo, ugotavlja posebne značilnosti lika, ki ga igra ter krepi zmožnosti razumevanja in prevzemanja perspektive drugega; (SC 3.3.4.1)
- Zna jasno določiti strukturo prizora - časovno, prostorsko, z uporabo predmetov ter pri opredelitvi problema upošteva značilnosti problema – (ne)jasnost, (ne)opredeljenost, (ne)določljivost problema – in lastnosti reševanja – (ne)definirane, (ne)sistemske rešitve – ter vpletenost deležnikov; (SC 2.2.3.1)
- Določi aktivne glagole za nenehno in učinkovito delovanje lika v smeri njegovega cijla, prepoznava meje med doživljanjem sebe in drugega. (SC 3.3.4.2)
Standardi znanja
- Zna identificirati nastopajoče like - napiše kratek življenjepis lika;
- Našteje vse ovire v prizoru za posamezne like na poti do svojih ciljev;
- Na kratko in razumljivo pove zgodbo;
- Izlušči dogododek - kaj se v prizoru zgodi in to predstavi;
- Razdeli besedilo na smiselne tematske sklope: natančno opredeli situacijo in odnos posameznih likov do situacije in to predstavi;
- Razdeli besedilo na smiselne tematske sklope: opredeli prostor in odnos posameznih likov do prostora, časa (trenutka) in to predstavi;
- Razdeli besedilo na smiselne tematske sklope: opredeli predmete, ki se pojavljajo, ali bi se glede na okoliščine lahko pojavili, v posameznem prizoru in odnos posameznih likov do posameznih predmetov ter to predstavi;
Minimalni standardi
- Določi cilj posameznega lika v prizoru in idealno sliko uspeha lika;
- Določi motivacijo za posamezne like v prizoru;
- Razdeli besedilo na smiselne tematske sklope: zna iz besedila za svoj lik določiti, kaj želi doseči, na kak način to poskuša doseči ter kaj ga vodi k temu;
- Razdeli besedilo na smiselne tematske sklope: določi dele prizora in igralske naloge za svoj lik v posameznih delih;
- Razdeli besedilo na smiselne tematske sklope: uporabi aktivne glagole pri izvajanju življenja lika.
Pojmi
- Motivacija
- Akcija/aktivni glagol - glagol, ki se vedno nanaša na nekoga drugega (obsojati nekoga, poniževati nekoga...)
Didaktična priporočila
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Spremljanje, preverjanje in ocenjevanje znanja temelji na praktičnem delu in nastopu. Natančnje je razdelano v didaktičnih priporočilih.
OPISNI KRITERIJI: Primeri opisnih kriterijev, ki jih lahko v skladu z veljavno zakonodajo, uporabimo pri ocenjevanju so vključeni v didktična pripročila.
Uprizoritev
Učni cilji
- Spretno ter v kontekstu uprizarjanega dela se odziva na soigralce in na morebitne nepredvidene okoliščine vedno s pozitivno naravnanostjo in ciljem, da jih uspešno razreši; (SC 5.3.3.1)
- Prepričlivo govorno (ritmično, melodično) in izvirno (telesno, gibalno, gestikulacijsko) uprizarja;
- Spozna kontekst nastopa in vlogo občinstva pri uprizoritvi. V uprizoritvenem procesu krepi sodelovalne veščine in spoštovanje do vseh sodelujočih pri predstavi ter gledalcev; (SC 3.3.3.1)
Izbirni cilji
- Nastopi v zaključni uprizoritvi (zadnje vaje, lučna, tonska vaja, generalka, premiera);
- Samostojno izpelje lastno uprizoritev.
Standardi znanja
- Suvereno nastopi,
- V nastopu deluje zbrano, lahkotno in naravno,
- Organizira vaje, prostor, tehniko ter vodi proces nastajanja uprizoritve in postprodukcije samostojno, ob pomoči mentroja in vodstva šole.
Minimalni standardi
- Pokaže zanesljivost in spoštljivost pri opravljanju danih nalog,
- Obvladuje prilagajanje in taktiko soigre,
- Dosledno doprinaša k skupinskemu delu,
- V nepredvidenih okoliščinah vseeno vztraja v svojih nalogah in so usmerjeni k iskanju rešitve,
- Izraža se jezikovno pravilno, oziroma ustrezno,
- Ustrezno in prepričljivo izvede dogovorjene premike, geste, upošteva ritem prizora,
- Zapomni si besedilo in mizansceno,
- Izkazuje spoštljiv odnos do kostumov, rekvizitov in scenografije, tako da skrbi zanje pred, med in po uprozoritvi,
- Točno vstopa v nastop,
- Drži se dogovorjenega reda njihove aktivnosti za odrom,
- Za odrom je tiho,
- Ob prisotnosti publike je primerno glasen in telesno ustrezno usmerjen,
- Prisoten je na vseh vajah: generalki, premieri in na vseh ponovitvah.
Pojmi
- Lučna vaja
- Tonska vaja
- Generalka
- Premiera
- Uprizoritev
- Soigra
- Mizanscena
- Kostum
- Rekvizit
- Scenografija
- Postprodukcija
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: .
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Spremljanje, preverjanje in ocenjevanje znanja temelji na praktičnem delu in nastopu. Natančnje je razdelano v didaktičnih priporočilih.
OPISNI KRITERIJI: Primeri opisnih kriterijev, ki jih lahko v skladu z veljavno zakonodajo, uporabimo pri ocenjevanju so vključeni v didktična pripročila.