Gledališke in filmske delavnice

Delavnica Fotografija in film je uvod v praktično ustvarjanje na področju filma. Delavnica je razdeljena v dva vsebinska sklopa, sklop fotografija in sklop film.

Dijaki se najprej seznanijo z osnovami fotografije, spoznajo ročne nastavitve fotoaparata, fotografske tehnike in tehnologije, izrazna fotografska sredstva in fotografske zvrsti ter med vajami raziskujejo tehnologijo in razvijajo občutek za kompozicijo in estetiko. V drugem delu se dijaki podrobneje spoznajo s praktičnimi veščinami, povezanimi s snemanjem filma, nadgradijo znanje, ki so ga pridobili ob delu s fotoaparatom, se preizkušajo v snemanju različnih gibanj kamere, se učijo uporabe stojala in drugih pripomočkov za snemanje in v skupini posnamejo kratek prizor ali kratek film. Med vajami se opolnomočijo za delo s fotografsko in video kamero. Praktično spoznajo izražanje z različnimi filmskimi izraznimi sredstvi, v okviru delavnice pa spoznajo tudi osnove filmske montaže.

Bistveno je praktično učenje uporabe fotoaparata/video kamere in razvijanje tehničnih spretnosti in ustvarjalnosti prek izvajanja različnih fotografskih in filmskih praktičnih vaj.

Dijaki se prek uporabe ročnih nastavitev fotoaparata privajajo na posebnosti fotografije, na to, kako na videz fotografiranega subjekta vpliva izbira objektiva, zaslonke, zaklopa, časa, osvetlitve, kako je pomembna nastavitev beline, kako na videz kadra vpliva globinska ostrina ipd. S praktičnimi vajami preizkušajo uporabo različnih filmskih izraznih sredstev in se privajajo na filmski jezik tako, da se skozenj izražajo in ga na lastnih primerih in na ogledu primerov iz različnih filmov tudi analizirajo.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Učitelj je pri izbiri metod, vizualnega gradiva in literature, s katerimi dosega cilje učnega sklopa, avtonomen. Njegova vloga je na začetku predvsem posredovanje osnovnih tehničnih informacij, postopoma pa naj prehaja v odgovorno vlogo mentorja, ki dijake spodbuja k ustvarjalnosti in jih usmerja pri razvijanju osebnega vizualnega razmišljanja. Priporočljivo je, da se dijaki in dijakinje pri praktičnem delu z različnimi nalogami in vajami najprej spoznajo z osnovami fotografije, kasneje pa jim bo pri prehodu v filmsko razmišljanje pomagala izdelava fotostripa. Zgodbo fotostripa naj od zasnove, razvoja in izvedbe oblikujejo sami, v paru ali manjši skupini. Prehod k praktičnim vajam v obliki snemanja krajših prizorov ali kratkega filma priporočamo v poznejših fazah, ko bodo dijaki že dobro seznanjeni s tehnologijo (ob koncu prvega letnika ali šele v drugem letniku). V okviru delavnice v času postprodukcije se dijaki s praktičnim sestavljanjem kadrov učijo tudi osnov montaže. Če čas dopušča, se lahko posvetijo tudi izdelavi promocijskih materialov za film, kot je na primer plakat. Pri vsaki nalogi v učnem procesu je treba upoštevati posebnosti vsakega dijaka, njegove intelektualne potenciale, motiviranost za samostojno delo, vendar z jasno načrtovanimi nalogami. Kontinuiteta dvigovanja težavnosti mora biti enakomerna. Nadarjenim in ambicioznejšim dijakom je smiselno postaviti višje umetniške zahteve. Dijaki in dijakinje se učijo in znanja poglabljajo tudi ob obiskovanju razstav, ogledih filmov ali umetniških videov. Sestavna dela obiska razstave ali ogleda avdiovizualnih del naj bosta diskusija in refleksija po ogledu.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Praktične vaje ali zahtevnejši končni izdelki nastajajo znotraj delavnice FIF, možna pa so tudi sodelovanja z drugimi gledališkimi in filmskimi delavnicami. V sodelovanju z delavnicami Igra in govor, Impro ali Gib lahko dijaki na primer posnamejo krajši igrani prizor, posnamejo fotografije ali video za gledališko predstavo. V sodelovanju z zvokom in glasbo lahko pripravijo kratek prizor z glasbeno podlago ali enostavnejši glasbeni spot, v sodelovanju z delavnico Umetnost giba pa lahko ustvarijo film s plesnim prizorom. Sodelovanje je možno tudi s predmetom Zgodovina in teorija filma (ZTGF). Tu je najbolj smiselno sodelovanje v okviru tem spoznavanja filmskih izraznih sredstev, saj lahko teoretično znanje, pridobljeno znotraj ZTGF, dijaki nadgradijo s praktičnimi vajami v okviru delavnice FIF. Možno je tudi sodelovanje v okviru drugih tem, na primer spoznavanja žanrov ali filmskih zvrsti. Tudi tu se teoretično znanje lahko nadgradi z vajami (primer snemanje prizora v slogu filma noir). Priporoča se delo v manjših ali večjih skupinah. Posebej za kompleksnejše naloge je zelo priporočljivo delo v večji skupini ali za enostavnejše fotografske vaje delo v parih. Dijaki naj ob koncu procesa analizirajo zaključni izdelek in predstavijo potek svojega razmišljanja in raziskovanja, ki so ga prehodili med celotnim procesom dela. Ker film vedno nastaja v filmskih ekipah, je pomembna tudi analiza sodelovanja, načrtovanja dela in učinkovitosti. Dijaki naj snemanja skrbno načrtujejo, si razdelijo naloge, v fazi analize pa razmislijo, kako bi lahko bili pri naslednjem snemanju bolj učinkovati, kako bolje sodelovati in se na snemanje pripraviti.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Pouk delavnice Fotografija in film naj poteka v strnjenem sklopu po več (najmanj dveh) šolskih ur skupaj. Delo lahko poteka tudi strnjeno v večjih časovnih sklopih (popoldanske ali celodnevne dejavnosti).

Didaktična priporočila: V okviru sklopa fotografija se dijaki privajajo na delo s fotoaparatom. Prek praktičnih vaj, kot so vaje fotografiranja z različnimi objektivi, fotografiranje subjekta v različnih planih, fotografiranje v različnih okoljih in preizkušanje različnih kompozicij se dijaki praktično privajajo na filmska izrazna sredstva in pomen kadriranja prizorov. V poznejših fazah naj v okviru pouka izvedejo tudi zahtevnejše praktične vaje oz. izdelke, ki zahtevajo več načrtovanja in kreativnega razmisleka, npr. izdelava fotostripa. Ob izdelavi fotostripa se bodo dijaki že privajali na naslednjo skupino ciljev – film, hkrati pa bodo v nalogi pokazali vse znanje, ki so ga pridobili o kompoziciji, uporabi fotoaparata, tehnično korektno izpeljani fotografiji, o globinski ostrini ipd.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Učitelj pri izvajanju pouka kontinuirano spremlja napredek dijaka pri ustvarjanju ter zagotavlja kakovostne in pravočasne povratne informacije. Med celotnim ustvarjalnim procesom sistematično ugotavlja doseganje zastavljenih ciljev in na podlagi pridobljenih informacij sproti prilagaja svoje pedagoške pristope. Povratne informacije so usmerjene v spodbujanje dijakovega razvoja, samostojnosti in ustvarjalnega izražanja. V nadaljevanju učitelj izpelje preverjanje dijakovega ustvarjanja. Priporočene oblike preverjanja vključujejo praktične vaje, izdelke ter demonstracijo pridobljenih veščin. Preverjanju naj sledi ocenjevanje. Izbira načina ocenjevanja naj ustreza naravi dejavnosti in ciljem izobraževalnega procesa. Priporočljivo je, da se znanje v okviru delavnice Fotografija in film primarno ocenjuje prek praktičnih vaj in praktičnih končnih izdelkov. Ob tem naj bodo jasno zastavljeni kriteriji ocenjevanja. Praktične vaje so krajše in se jih lahko izvede v eni blok uri. Na primer dijaki v okviru spoznavanja ročnih nastavitev fotoaparata izvedejo kratko praktično vajo fotografiranja portretov. Končni izdelek je po drugi strani zahtevnejši, navadno ga izvedemo po obravnavanju večjega sklopa ciljev in vključuje več načrtovanja in kreativnega razmisleka dijakov in kombiniranja več znanj in praktičnih izkušenj, ki so jih pridobili med poukom. Končni izdelek lahko nastane v sodelovanju z drugimi delavnicami ali tudi samostojno. Dijak na primer izdela fotostrip. Ob predložitvi praktičnih vaj in končnih izdelkov naj dijaki svoje izdelke tudi ustno zagovarjajo. Priporočeno je, da svoje znanje izkažejo z vsaj eno krajšo praktično vajo in enim končnim izdelkom.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dodatno lahko dijaki oceno pridobijo tudi z ustnim spraševanjem, pri čemer izkažejo praktično znanje in poznavanje uporabe tehnologije. K praktičnemu prikazu naj bo vključeno tudi ustno pojasnjevanje.

OPISNI KRITERIJI: Primeri opisnih kriterijev, ki jih lahko v skladu z veljavno zakonodajo uporabimo pri ocenjevanju praktičnih vaj ali končnih izdelkov: Pojasnilo : Kakovostne prvine za področje fotografije so: jasna kompozicija – barvitost – strogost – sproščenost – ekspresivnost – realističnost – stiliziranost – natančnost – čustvenost – duhovitost – pripovednost – poetičnost – abstraktnost – simbolnost. Odlično znanje – delo je inovativno in dovolj dovršeno, kandidat izkazuje dobro obvladovanje fotografskega jezika in poznavanje uporabe izraznih sredstev; kaže tendenco po avtorski izraznosti in ustvarjalno vizijo; delo je vsebinsko močno in intenzivno, vsebuje pomembne prvine kakovosti. Prav dobro znanje – izdelek izkazuje dobro obvladovanje tehnike in suvereno obvladovanje elementov fotografskega jezika, ki jih zna uporabljati skladno z namenom; delo je inovativno in dodelano; vsebuje dosti prvin kakovosti. Dobro znanje – izdelek izraža nekaj iskrenosti, je precej dodelan in inovativen; kandidat izkazuje določeno usposobljenost in poznavanje tehničnih znanj; pokaže več prvin kakovosti. Zadostno znanje – izdelek je nedomiseln, neprepričljiv; kandidat pokaže malo strokovnega znanja in spretnosti; izrazno je okoren, površen, nedodelan, z napakami; pokaže le nekaj prvin kakovosti. Nezadostno znanje – izdelek je nedomiseln in neprepričljiv; kaže na veliko pomanjkanje strokovnega znanja in spretnosti; delo je brez ustvarjalne vizije in angažmaja, v njem ni prvin kakovosti.

Didaktična priporočila: Prek praktičnih vaj, kot so vaje snemanja portreta v različnih planih, snemanja prizora v gibanju ali snemanja krajše akcije v različnih planih, se dijaki praktično privajajo na filmska izrazna sredstva in pomen kadriranja prizorov. V poznejših fazah naj v okviru pouka izvedejo tudi zahtevnejše praktične vaje oz. izdelke, ki zahtevajo več načrtovanja in kreativnega razmisleka, kot sta priprava in snemanje krajšega igranega prizora ali krajšega filma v skupini. Priporočljivo je, da se pri razdelitvi nalog, ki jih dijaki opravljajo znotraj posamezne filmske ekipe, čim natančneje definira naloge, ki naj jih posamezni dijak opravi in se hkrati privaja na organiziranost pri delu in odgovorno soustvarjanje v skupini. Glede na številčnost skupine dijakov in njihovo motiviranost mentor določi število filmskih/avdiovizualnih projektov, ki jih bodo dijaki izvedli. Spodbuja naj jih k odgovornemu sodelovanju ter pravočasnemu in vestnemu načrtovanju snemanj. Faza snemanja/produkcije filmov naj se izvaja v daljših, strnjenih sklopih ur v okviru rednega pouka fotografija in film ali v obliki projektnih dni. Mentor naj dijake spodbuja k pravočasnemu načrtovanju in izvedbi faze produkcije, k samoorganizaciji in odgovornemu sodelovanju v timskem delu.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Učitelj pri izvajanju pouka kontinuirano spremlja napredek dijaka pri ustvarjanju ter zagotavlja kakovostne in pravočasne povratne informacije. Med celotnim ustvarjalnim procesom sistematično ugotavlja doseganje zastavljenih ciljev in na podlagi pridobljenih informacij sproti prilagaja svoje pedagoške pristope. Povratne informacije so usmerjene v spodbujanje dijakovega razvoja, samostojnosti in ustvarjalnega izražanja. V nadaljevanju učitelj izpelje preverjanje dijakovega ustvarjanja. Priporočene oblike preverjanja vključujejo praktične vaje, izdelke ter demonstracijo pridobljenih veščin. Preverjanju naj sledi ocenjevanje. Izbira načina ocenjevanja naj ustreza naravi dejavnosti in ciljem izobraževalnega procesa. Priporočljivo je, da se znanje v okviru delavnice Fotografija in film primarno ocenjuje prek praktičnih vaj in praktičnih končnih izdelkov. Ob tem naj bodo jasno zastavljeni kriteriji ocenjevanja. Praktične vaje so krajše in se jih lahko izvede v eni blok uri. Tako dijaki v okviru filmskih skupnih ciljev izvedejo kratko praktično vajo snemanja portretov v različnih planih, lahko tudi v gibanju. Končni izdelek je po drugi strani zahtevnejši, navadno ga izvedemo po obravnavanju večjega sklopa ciljev in vključuje več načrtovanja in kreativnega razmisleka dijakov in kombiniranja več znanj in praktičnih izkušenj, ki so jih pridobili med poukom. Končni izdelek lahko nastane v sodelovanju z drugimi delavnicami ali tudi samostojno. Dijak na primer v okviru filmskih ciljev posname krajši igrani prizor. Ob predložitvi praktičnih vaj in končnih izdelkov naj dijaki svoje izdelke tudi ustno zagovarjajo.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Priporočeno je, da dijaki svoje znanje izkažejo vsaj z eno krajšo praktično vajo in enim končnim izdelkom. Dodatno lahko dijaki oceno pridobijo tudi z ustnim spraševanjem, pri čemer izkažejo praktično znanje in poznavanje uporabe tehnologije. K praktičnemu prikazu naj bo vključeno tudi ustno pojasnjevanje.

OPISNI KRITERIJI: Primeri opisnih kriterijev, ki jih lahko v skladu z veljavno zakonodajo uporabimo pri ocenjevanju praktičnih vaj ali končnih izdelkov. Pojasnilo : Kakovostne prvine posameznega filmskega področja za različne vidike filmskega jezika so: za filmsko fotografijo: natančnost – stiliziranost – jasna kompozicija – barvitost – strogost – sproščenost; za montažo: ritmičnost – hitrost – počasnost – eksperimentalnost – abstraktnost – simbolnost. Odlično znanje – delo je inovativno in dovolj dovršeno, kandidat izkazuje dobro obvladovanje fotografskega jezika in poznavanje uporabe izraznih sredstev; kaže tendenco po avtorski izraznosti in ustvarjalno vizijo; vsebuje pomembne prvine kakovosti. Prav dobro znanje – izdelek izkazuje dobro obvladovanje tehnike in suvereno obvladovanje elementov fotografskega jezika, ki jih zna uporabljati skladno z namenom; delo je dodelano; vsebuje dosti prvin kakovosti; Dobro znanje – izdelek je bolj dodelan in inovativen; kandidat izkazuje določeno usposobljenost in poznavanje tehničnih znanj; pokaže več prvin kakovosti; Zadostno znanje – izdelek je nedomiseln in neprepričljiv; kandidat pokaže malo strokovnega znanja in spretnosti; izrazno je okoren, površen, nedodelan, z napakami; pokaže le nekaj prvin kakovosti; Nezadostno znanje – izdelek je nedomiseln in neprepričljiv; kaže na veliko pomanjkanje strokovnega znanja in spretnosti, v njem ni prvin kakovosti (te so navedene v nadaljevanju);