gospodinjstvo

Gospodinjstvo je ekonomska in družbena enota. Ekonomsko-finančno področje učence navaja na odgovorno ravnanje z različnimi dobrinami, kot so hrana, voda, energija, ne zgolj z denarjem. Učenci se pri pouku gospodinjstva seznanijo z možnostmi premišljenih/modrih odločitev glede ravnanja z različnimi dobrinami/viri z vidika trajnostnega razvoja. S trdnimi temelji pri upravljanju z denarjem bodo otroci in mladostniki bolje pripravljeni na resnični svet. Čeprav otroci in mladostniki v osnovni šoli še nimajo dejanskih finančnih odgovornosti, pa spoznavanje dobrih finančnih praks lahko pripomore k boljši finančni pismenosti – tako z vidika usvajanja temeljnih pojmov in razvoja pozitivnih stališč do obravnavane vsebine kot tudi oblikovanja dobrih navad, kot sta npr. varčevanje in zbiranje informacij. Premišljena finančna vzgoja pozitivno vpliva na prihodnost, če že v osnovni šoli začenjamo z razvijanjem pozitivnih finančnih navad.

V okviru ekonomsko-finančnega področja učenci tako spoznajo, kaj je gospodinjstvo, kaj so dobrine in da je večina dobrin omejenih, zaradi česar moramo z njimi ravnati in jih razporejati (gospodariti) preudarno, kar pa zahteva tudi usklajevanje med člani gospodinjstva. Učenci v tem okviru spoznajo pomen načrtovanja, principe načrtovanja in vodenja evidenc. Spoznajo svojo vlogo potrošnika – svoje pravice in dolžnosti, pomen kritičnega sprejemanja oglasnih sporočil; spoznajo pomen davkov za delovanje družbe. Kot pomembno dobrino spoznajo tudi čas in pomembnost aktivnega preživljanja prostega časa z vidika ohranjana zdravja.

Čeprav otroci in mladostniki v osnovni šoli še nimajo dejanskih finančnih odgovornosti, pa spoznavanje dobrih finančnih praks lahko pripomore k boljši finančni pismenosti – tako z vidika usvajanja temeljnih pojmov, razvoja pozitivnih stališč do obravnavane vsebine kot tudi z vidika oblikovanja dobrih navad, npr. varčevanje, zbiranje informacij.

Premišljena finančna vzgoja pozitivno vpliva na prihodnost, če že v osnovni šoli začenjamo razvijati pozitivne navade.

Ekonomsko-finančno področje učence navaja na odgovorno ravnanje z različnimi dobrinami oziroma viri (hrana, voda, energija) in ne samo z denarjem. Učenci se pri pouku gospodinjstva seznanjajo z možnostmi in pridobivajo veščine premišljenih/modrih odločitev glede ravnanja z različnimi dobrinami/viri z vidika trajnostnega razvoja.

S trdnimi temelji upravljanja z denarjem in drugimi viri bodo otroci in mladostniki bolje pripravljeni na resnični svet.

EKONOMSKO-FINANČNO TEMATSKO PODROČJE obravnava štiri različne teme:

Gospodinjstvo, potrebe in trajnostno ravnanje z dobrinami,

Denar in finančne storitve,

Osebne in družinske evidence,

Trajnostna proizvodnja in potrošnja.

Vsaka izmed navedenih tem ima opredeljene cilje in standarde znanja, ki jih zasledujemo v okviru vzgojno-izobraževalnega dela oziroma izvajanju pouka gospodinjstva.

Poleg navedenih tem ekonomsko-finančnega področja sledimo tudi štirim vidikom gospodinjskega izobraževanja za izboljšanje gospodinjske pismenosti.

Vsebine obravnavamo in povezujemo z vidiki gospodinjskega izobraževanja, ki so prikazani v preglednici 6.

Preglednica 6: Integracija vidikov gospodinjskega izobraževanja v ekonomsko-finančno tematsko področje

EKONOMSKO - FINANČNO TEMATSKO PODROČJE

Integracija vidikov gospodinjskega izobraževanja v učnem načrtu

1. vidik: 1.1 Zagotavljanje finančnih sredstev za ohranjanje in krepitev zdravja ter zdravljenje SKRB ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE 2. vidik: 2.1 Smotrne nakupne odločitve in nakupovanje skladno s finančnimi zmožnostmi POTROŠNJA posameznika in družine 2.2 Zavedanje pravic in dolžnosti potrošnika

3. vidik: 3.1 Trajnostna potrošnja dobrin in odgovorna poraba denarja. TRAJNOSTNI NAČIN ŽIVLJENJA 3.2 Poraba in trajnostna potrošnja dobrin ter storitev

4. vidik: 4.1 Usklajevanje potreb ter želja v družini in skupnosti glede na razpoložljiva sredstva SOCIALNE VEŠČINE 4.2 Komunikacijske, organizacijske in sodelovalne veščine v procesu sprejemanja finančnih odločitev

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Danes imajo otroci dostop do denarja in začnejo uporabljati (digitalne) finančne storitve že zelo zgodaj. Otroci in mladostniki odraščajo v hitro razvijajočem se finančnem okolju, ki v primerjavi s prejšnjimi generacijami prinaša več priložnosti, a tudi več osebne odgovornosti za finančne odločitve. Izobraževanje ima ključno vlogo, saj se večina navad, vključno s finančnimi navadami, oblikuje v mladosti, slabe finančne navade pa je pozneje v življenju težko popraviti. Da bi zagotovili, da se otroci lahko spoprimejo s temi izzivi in prevzamejo odgovornost za svojo finančno prihodnost, jim je treba pomagati razumeti ključne finančne pojme in načela ter začeti razvijati finančno varčen odnos in vedenje. Snovalci učnega načrta za gospodinjstvo smo se med drugim osredotočili tudi na dokument Okvir za finančno usposobljenost za otroke in mlade v Evropski uniji, ki sta ga skupaj razvili Evropska komisija in Mednarodna mreža OECD za finančno izobraževanje (OECD/INFE). Priporočila OECD o finančni pismenosti poudarjajo, da je pomembno razvijati finančno pismenost od najzgodnejše možne starosti, po potrebi tudi pri otrocih, mlajših od šest let. Ob zavedanju, da so otroci zelo heterogena skupina, smo se osredotočili na prilagojeno starost otrok obveznega predmeta gospodinjstvo v času vzgojno-izobraževalnega obdobja. Ekonomsko-finančno področje v učnem načrtu gospodinjstva sledi dokumentu Okvir za finančno usposobljenost za otroke in mlade v Evropski uniji, saj omenjeno področje obravnava ključna vsebinska področja: denar in transakcije, načrtovanje in upravljanje financ, tveganje in korist ter finančno okolje.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Omenjene vsebine so v učnem načrtu za gospodinjstvo vključene v štiri teme (gospodinjstvo, potrebe in trajnostno ravnanje z dobrinami; denar in finančne storitve; osebne in družinske evidence; trajnostna proizvodnja in potrošnja). V okviru ekonomsko-finančnega tematskega področja pri predmetu gospodinjstvo vključujemo pomen digitalne tehnologije in digitalnih kompetenc v okviru skupnih ciljev. Pri skupnih ciljih s področja digitalne kompetentnosti pri gospodinjstvu osredotočeno sledimo vidiku varnosti glede varovanja osebnih podatkov in zasebnosti v okviru skupnega cilja 4. 4. 2. 1 (»varuje osebne podatke in podatke drugih ter prepoznava zaupanja vredne ponudnike digitalnih storitev«). Več podrobnosti je na voljo v dokumentu DigComp 2. 2 (Vuorikari idr., 2023), navedenem med gradivi v nadaljevanju. Prav tako pri predmetu gospodinjstvo v okviru ekonomsko-finančnega tematskega področja smiselno vključujemo skupne cilje s področij podjetnosti, digitalne kompetentnosti, jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, pri čemer osredotočeno sledimo vidiku finančne pismenosti. Skupni cilji, ki so vključeni med predmetne cilje gospodinjstva v okviru ekonomsko-finančnega tematskega področja, so prikazani v preglednici. Preglednica 7: Skupni cilji, vključeni v predmetne cilje ekonomsko-finančnega tematskega področja Preglednica 2: Skupni cilji vključeni v predmetne cilje Ekonomsko finančnega tematskega področja (5.2.5.1) (5.2.5.2) (5.2.5.3) (4.4.2.1) (1.1.1.1) (1.1.5.1)

Didaktična priporočila: Gospodinjstvo je temeljna potrošna enota. Člani posameznih gospodinjstev morajo gospodarno ravnati z dobrinami, ki so jim na voljo. Potrebno je iskati ravnotežje med potrebami in željami posameznih članov. Ljudje imamo številne potrebe, ki jih moramo zadovoljiti, če želimo preživeti. Glede na vrste poznamo fizične, intelektualne, čustvene in socialne potrebe. Potrebe posameznikov se odvisno od stopnje življenjskega cikla razlikujejo in spreminjajo s časom. Poznamo več vrst gospodinjstev. Dobrine, ki jih potrebujemo, so omejene; neustrezna proizvodnja in potrošnja negativno vplivata na okolje. Zato je pomembno, da se zavedamo pomena trajnostne proizvodnje in potrošnje in tudi v vsakdanjem življenju ravnamo tako, da varujemo okolje in hkrati negujemo dobre medsebojne odnose. Pomembna dobrina je tudi čas, s katerim se tudi moramo naučiti preudarno ravnati. Učenci lahko izdelajo primerjalno tabelo – kaj potrebujejo osebe glede na določeno življenjsko obdobje. Lahko odigrajo igro vlog na temo, ki jo določi učitelj (npr. kako rešiti konflikt med dvema otrokoma, ki si želita novo stvar, a v družini za to ni na voljo dovolj denarja). Učenci lahko v svojem okolju raziščejo, katera podjetja, trgovine ali druge tovrstne institucije so v njihovem okolju, in ugotavljajo, katere proizvode je treba »pripeljati« iz drugih krajev, držav in kaj to pomeni z vidika varovanja okolja. Spodbujamo jih k razmisleku, ali lahko tudi doma sami kaj pridelamo oz. predelamo. Za razvijanje veščin ravnanja s časom učenci utrdijo osnovne časovne pojme, s pomočjo spleta lahko ugotovijo, kakšne so časovne razlike v posameznih državah.

Didaktična priporočila: S pomočjo tabelarnih zapisov analizirajo porabo časa med tednom in napišejo izboljšan načrt preživljanja svojega nedelovnega časa. Pri tem konkretno ovrednotijo čas, ki ga namenijo spanju, gibanju in preživljanju pred zasloni. V skupini lahko izdelajo priporočila za zdravo uporabo zaslonov.

Didaktična priporočila: Denar in finančne storitve: Denar je vse, kar ljudje sprejemajo v poplačilo za blago in storitve. Skozi stoletja so imele vlogo denarja različne stvari, npr. školjke, kamni, noži, razne kovine. Najpogostejši kovini, ki so ju uporabljali za izdelavo kovancev, sta bili zlato in srebro. Običajno je veljalo, da je vrednost kovanca enaka vrednosti kovine. Danes velja, da je vrednost materiala, iz katerega je izdelan denar, manjša od vrednosti denarja. Tematsko področje denar in finančne storitve zajema nekatere najbolj temeljne kompetence v zvezi z znanjem, veščinami, odnosom in vedenjem, povezanim z denarjem in valutami, dohodki/odhodki, cenami, nakupi ter plačili in finančnimi evidencami in pogodbami. Namen teme denar in finančne storitve je učencem približati osnovne pojme s področja denarja, načine shranjevanja, izposoje in možnosti plačevanja, na primerih in za učence razumljivem pristopu razložiti pojme prihodki/prejemki, odhodki/izdatki, osebni proračun, varčevanje. Z vidika trajnosti je treba usmerjati učence k čim bolj učinkoviti rabi različnih virov (denar, hrana, material, energija, voda). V sklopu denar in finančne storitve lahko izvajamo predlagane dejavnosti, kot npr.:

Didaktična priporočila: ogled izobraževalnih posnetkov o zgodovini denarja ali blagovni menjavi in trgovanju v starih časih,

Didaktična priporočila: obisk Muzeja bančništva Slovenije – Muzej in galerija MUZA,

Didaktična priporočila: obisk finančnih institucij v šolskem okolišu (pošta, banka), kjer se učenci pobliže spoznajo s pojmi finančnih storitev,

Didaktična priporočila: obisk prodajnih mest prehranskih pridelkov/izdelkov (tržnica, trgovina, kmetija) v šolskem okolišu in nakup izbranega prehranskega izdelka,

Didaktična priporočila: izračun enostavne kalkulacije izdelka, ki ga učenci izdelajo pri praktičnem pouku po vzorcu cenika, ki ga pripravi učitelj,

Didaktična priporočila: igra vlog – trgovina,

Didaktična priporočila: praktični prikaz spletnega nakupa na računalniku ali telefonu. Seznanimo jih z načini varčevanja in različnimi možnostmi kredita – izposoja denarja, obročno odplačevanje. Učenci lahko določijo, za kaj bodo varčevali, in izdelajo osebni načrt varčevanja. Pri pouku lahko uporabljamo strategijo igre vlog (npr. menjalna trgovina). V okviru omenjenih dejavnostih učenci spoznavajo pojme, kot so potrošnik, reklama/oglas, reklamacija, menjava blaga. Učence usmerjamo k oceni in presojanju o dobrih in slabih strani oglasov z vidika vpliva na potrošnika. Predstavimo jim različne pasti oglaševanja. Cilji finančnega področja določajo, katera znanja in spretnosti naj usvojijo učenci v posameznem razredu v okviru določene vsebinske teme oz. sklopa in jih vertikalno nadgrajujejo vse do konca osnovnošolskega izobraževanja. Cilji so zastavljeni tako, da z uporabo različnih didaktičnih pristopov in dejavnosti obravnavamo in v učni proces vključujemo aktualne vsebine s finančnega področja oziroma teme denar in finančne storitve, ki so prilagojene starostni skupini učencev. Cilje znotraj različnih tematskih področij in skupnih ciljev učitelj lahko združuje ali dopolnjuje in jih prilagaja specifiki dela ter pogojem za organizacijo in izvedbo pouka v šoli. Poudarek je na povezovanju in poglabljanju znanja znotraj posameznega razreda in med razredi, vertikalno do konca osnovnošolskega izobraževanja.

Didaktična priporočila: Številne finančne odločitve otrok in mladih se sprejemajo v okviru družine in finančnega stanja gospodinjstev. Tema osebne in družinske evidence zajema znanje, spretnosti in odnose, ki so povezani z:

Didaktična priporočila: oblikovanjem osebnega in/ali družinskega proračuna ter načrtovanjem,

Didaktična priporočila: upravljanjem in načrtovanjem prihodkov/prejemkov in odhodkov/izdatkov,

Didaktična priporočila: varčno rabo finančnih virov ter varčevanjem,

Didaktična priporočila: pomenom plačevanja davkov in prispevkov,

Didaktična priporočila: pravicami in dolžnostmi potrošnika. V sklopu teme osebne in družinske evidence lahko izvajamo predlagane dejavnosti, kot npr.:

Didaktična priporočila: ogled izobraževalnih posnetkov,

Didaktična priporočila: obisk finančnih institucij v šolskem okolišu (pošta, banka), kjer se učenci pobliže spoznajo s pojmi finančnih storitev,

Didaktična priporočila: obisk Muzeja bančništva Slovenije – Muzej in galerija MUZA,

Didaktična priporočila: priprava tabele za spremljanje prihodkov in odhodkov na hipotetičnem primeru gospodinjstva ali osebnem primeru (npr. spremljanje žepnine),

Didaktična priporočila: praktični prikazi, npr. davčno opismenjevanje oz. kam gre denar iz javnih blagajn,

Didaktična priporočila: praktični prikazi varčevalnega načrta idr. Avtentična učna situacija, primerna za učence, je vodeni obisk poslovalnice banke s predstavitvijo zunanjega bankomata in njegove funkcije ter ukazov za upravljanje z njim. Učence seznanimo z različnimi načini varčevanja in različnimi možnostmi kredita – izposoja denarja ter obročno odplačevanje. Učenci lahko določijo, za kaj bodo varčevali, in izdelajo osebni načrt varčevanja. Pri načrtovanju npr. šolskega praznovanja pomagamo vrednotiti stroške, ki nastanejo ob organizaciji ter izvedbi praznovanja z vidika varčne uporabe virov. Davki in javnofinančni odhodki so tudi nepogrešljiv del finančnega okolja, zato bi bilo smiselno, da se majhni otroci spoznajo z različnimi vrstami davkov in njihovo uporabo, starejši pa bi morali razviti bolj poglobljeno razumevanje davčnega sistema, saj bi s tem prepoznali pomen davkov in razvijali pozitivno motivacijo za pravočasno plačevanje davkov.

Didaktična priporočila: Zahteve sodobnega časa zahtevajo preusmeritev k trajnostni potrošnji. Trajnostna potrošnja namreč omogoča tako varovanje okolja kot tudi finančne prihranke. Pogosto se že v času proizvodnje pojavljajo prakse, ki niso prijazne do okolja (npr. uporaba kemikalij pri proizvodnji bombaža). Med dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na okolje, pa sta tudi transport in neracionalna potrošnja. Oglasi imajo poleg namena informiranja tudi vlogo vzbujanja želja, prepričevanja in napeljevanja posameznika v nakup. Nerazumevanje vloge oglaševanja in nekritično sledenje oglasom lahko vodi tudi v nepotrebne nakupe. Dobra strategija preudarnega nakupovanja je npr. nakupovanje z nakupnim lističem. Tako se izognemo nepotrebnim nakupom in kopičenju stvari, ki ji niti ne potrebujemo. Pri načrtovanju nakupov razmišljamo tudi o možnostih zmanjševanja odpadne embalaže; potreben je razmislek o izboljšanih nakupnih strategijah (npr. vrečke za večkratno uporabo pri nakupu zelenjave, uporaba rinfuze). Pri ravnanju z dobrinami sledimo filozofiji »brez odpadkov« “zero waste”. Na praktičnih primerih lahko učenci ugotavljajo, kakšna je razlika v ceni doma oz. v restavraciji pripravljene jedi. Učenci lahko na podlagi študije primera ugotavljajo, ali kupovanje s popustom pomeni finančni prihranek. Učenci lahko izdelajo oglas za trajnostni izdelek (plakat, posnetek ob uporabi drugih digitalnih orodij in sodobnih aplikacij).