Nazaj na seznamUradni dokument (PDF)
Uradni učni načrt
Klasična gimnazija

Grščina

1.–4. letnik

Načrtujte po tem učnem načrtu

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.

TemeO predmetu

Opis teme

Osrednji cilj jezikovnega pouka temelji na razumevanju grških besedil, kar predpostavlja obvladovanje slovničnih zakonitosti in poznavanje besedišča. Vse to se že več kot pldrugo stoletje navezuje tudi na pouk latinščine, ki se jo dijaki klasičnega programa praviloma učijo vzporedno z grščino; znanje grščine tako omogoča medjezikovno primerjavo obeh klasičnih jezikov, ki sta temeljno zaznamovala nadaljnji razvoj evropskih jezikov.

V okviru jezikovne teme dijak natančneje in z vidika celostne obravnave spozna naslednje ravni jezikovnega sistema: glasoslovje, oblikoslovje, skladnja in besedoslovje. Spozna tudi temeljne elemente grškega narečjeslovja in zgodovine grškega jezika.

Poznavanje vseh zgoraj naštetih jezikovnih ravni omogoča ustrezno razumevanje in prevajanje izvirnih grških besedil.

V okviru teme Jezik dijak znanje s področja jezikovnih ravni povezuje z vsemi temami v učnem načrtu; znanje jezika mu namreč omogoča poglobljeno razumevanje književnih in kulturno-civilizacijskih vsebin ter ozaveščanje pomena dediščine klasične antike za današnji čas.

Dijak svoje znanje povezuje tudi z nekaterimi temami učnih načrtov drugih predmetov.

(1.1.2.1) (1.1.2.2) (1.1.3.1) (1.1.3.2)

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Usvajanje jezikovnih vsebin ni mogoče brez dobrega poznavanja izvenjezikovne realnosti, na katero jezik referira. To pa je mogoče samo, če učenje izhaja iz besedila in temelji na hkratni obravnavi slovničnih in kulturno-civilizacijskih vsebin. Učenje slovnice z metodo primerjanja jezikovnih oblik in struktur v grščini in drugih jezikih dijakom omogoča spoznavanje splošnih jezikovnih zakonitosti, učenje besedišča pa olajša razumevanje besedišča tujih jezikov in bogati besedni zaklad v slovenščini. Učitelj naj pri obravnavi jezikovnih vsebin smiselno uporablja slovenske ter iz stare grščine prevzete slovnične izraze.

Glasoslovje

Učni cilji

  • Pozna nastanek grškega alfabeta in glasovne vrednosti posameznih znamenj;
  • Pozna ločevalna znamenja stare grščine in pravila za njihovo rabo;

Izbirni cilji

  • Razume osnovne razlike med šolsko in izvirno antično izgovorjavo.

Standardi znanja

  • Pozna osnovna načela grškega glasoslovja, tako da: starogrške besede pravilno prebere glede na mesto naglasa in pojasni rabo naglasnih znamenj in pridihov ; razume pravila za spreminjanje naglasa in naglasnega mesta; pozna glasovne vrednosti znamenj za naglase in pridihe v avtentični starogrški izgovarjavi;

Minimalni standardi

  • Pozna osnovna načela grškega glasoslovja, tako da: pojasni nastanek grškega alfabeta iz feničanske pisave in osnovne razlike med variantami grškega alfabeta (preureditev znamenj za soglasnike , dodatek nekaterih znamenj za samoglasnike) ;
  • Pozna osnovna načela grškega glasoslovja, tako da: pozna imena črk grške abecede ;
  • Pozna osnovna načela grškega glasoslovja, tako da: piše in bere vse črke grškega alfabeta ter znamenja za vse dvoglasnike in za dvočrkje ου ;
  • Pozna osnovna načela grškega glasoslovja, tako da: starogrške besede pravilno prebere glede na mesto naglasa in pojasni rabo naglasnih znamenj in pridihov
  • Pozna osnovna načela grškega glasoslovja, tako da: razlikuje med avtentično in šolsko izgovarjavo stare grščine in jo pojasni na primeru znamenj φ in χ .

Pojmi

  • Itacizem
  • Akut
  • Gravis
  • Cirkumfleks
  • Tonemski naglas
  • Ostri in šibki pridih
  • Erazmova izgovorjava
  • Metrika
  • Metrum
  • Kvantitativni verz
  • Iota subscriptum
  • Alfabet
  • Pravi in nepravi dvoglasniki ali diftongi

Didaktična priporočila

Didaktična priporočila: Učitelj naj dijake sproti opozarja na ustreznost izbire izgovarjave za posamezna izvirna besedila. Ker so pravila naglaševanja za dijake zahteven zalogaj, naj jih nanje opozarja sproti in na konkretnih primerih. Pri tem naj dijake uči ustrezne uporabe priročnikov. (4.1.1.1)

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak pokaže znanje tako, da besede pravilno izgovarja v šolski izgovarjavi in pri tem upošteva mesto naglasa. Pri obravnavi izgovarjave obenem pojasnimo, da je izgovarjava stare grščine, kakršna se uporablja pri pouku, zgolj približek avtentične izgovarjave; občasno je smiselno uvesti v pouk vaje, ki ponazarjajo avtentični izgovor stare grščine, vključno z izgovorom pridihnjenih soglasnikov in dolgih samoglasnikov. Pri obravnavi razmerja med starogrškim in novogrškim izgovorom se poudari, da se je grški izgovor močno spremenil že v prvih stoletjih po Kr. (cesarska doba) in da se je grščina v tem času izgovarjala na način, ki je bil bližje novi grščini kot šolski izgovarjavi stare grščine. Za ponazoritev razlik med različicami starogrškega alfabeta se priporoča raba preprostih avtentičnih besedil, kakršna so ostraka (črepinje) z imeni pomembnih antičnih osebnosti oz. ostanki črepinjske sodbe.

Starogrško besedilo

Učni cilji

  • Razume in prevaja prirejena in izvirna starogrška besedila;razlaga besedila s kulturno- zgodovinskega vidika.

Standardi znanja

  • Lažja prirejena in izvirna starogrška besedila prevede brez slovarja , zahtevnejša prirejena in izvirna besedila prevede s pomočjo komentarja in slovarja ; s pomočjo slovarja in komentarja prevede v slovenščino izvirna in neprirejena starogrška besedila ter vrednoti obstoječe prevode starogrških literarnih del.

Minimalni standardi

  • Lažja prirejena in izvirna starogrška besedila prevede brez slovarja zahtevnejša prirejena in izvirna besedila prevede s pomočjo komentarja in slovarja
  • V besedilu poišče ključne podatke , potrebne za razumevanje osnovnega sporočila .

Didaktična priporočila

Didaktična priporočila: Dijak znanje pokaže zlasti tako, da iz besedila izlušči osnovne podatke, potrebne za njegovo razumevanje. Pouk je namenjen tudi stilističnim vprašanjem, povezanim s prevajanjem starogrških besedil v slovenščino, in vrednotenju obstoječih prevodov starogrških besedil.

Narečjeslovje in zgodovina jezika

Učni cilji

  • Pozna najstarejše zapise v grščini ter osnovne značilnosti pisave linear B;
  • Pozna narečno delitev stare grščine;
  • Je seznanjen z rabo starogrških narečij v literarnih zvrsteh;
  • Ločuje med starogrškimi narečji, zlasti med atiškim in dorskim ter jonskim narečjem;
  • Pozna osnovne poteze razvoja grščine v mlajših obdobjih;
  • Pozna zgodovinski razvoj starogrških narečij, razloge za njihovo izginotje in za vzpon skupnega jezika ali kojne.

Izbirni cilji

  • Prepoznava posebnosti homerskega jezika;

Standardi znanja

  • Našteje narečne skupine starogrškega jezika (jonsko-atiška , dorska , ajolska , arkado-kiprska narečna skupina) ; pozna temeljne razlike med temi narečji;
  • Na izbranih primerih predstavi glavne poteze razvoja grščine v mlajših obdobjih.

Minimalni standardi

  • Našteje narečne skupine starogrškega jezika (jonsko-atiška dorska ajolska arkado-kiprska narečna skupina)
  • Pojasni razloge za izginotje starogrških narečij in temeljne značilnosti skupnega jezika ali kojne ;
  • Pozna obdobja zgodovine grškega jezika od antike do danes: stara grščina (2 . tis . pr . Kr . - okr . 4 . st . po Kr . ) s podobdobji (mikenska grščina , homerska in klasična grščina , helenistična grščina ali kojne) , bizantinska (4 . st . po Kr . -15 . st . ) in nova grščina (od 15 . st . dalje ) ;

Pojmi

  • Dialektologija ali narečjeslovje
  • Narečje ali dialekt
  • Linear B
  • Mikenologija
  • Kojne
  • Homerska grščina

Didaktična priporočila

Didaktična priporočila: Pri dijakih naj se razvija zavest o raznolikosti stare grščine, o kontinuiteti med staro in novo grščino ter o pomenu grščine kot jezika z najdaljšo in najbolje dokumentirano zgodovino med evropskimi jeziki. Pri tem naj se v pouk vključujejo preprostejša in komentirana izvirna besedila, njihov jezik pa naj se primerja z jonsko- atiškim narečjem (ki je v ospredju pri jezikovnem pouku).

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak pokaže znanje zlasti tako, da:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: našteje glavne narečne skupine stare grščine in narečja, ki so se uporabljala v središčih grške kulturne ustvarjalnosti (Atene, Sparta, Lezbos, Mala Azija, J Italija);

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pojasni temeljne razlike med temi narečji;

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pojasni, katera narečja so se uporabljala v posameznih literarnih zvrsteh (homerski jezik, lirika, dramatika, zborovsko pesništvo);

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pojasni razloge za izginotje teh narečij iz za vzpon skupnega jezika ali kojne. Občasno se priporoča uvajanje neliterarnih besedil, kakršni so odlomki iz starogrških napisov, zapisanih v narečjih izven jonsko-atiško narečne skupine.

Oblikoslovje

Učni cilji

  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst;
  • Razčlenjuje in utemeljuje rabo pregibnih in nepregibnih besednih vrst v grškem sobesedilu;
  • Poišče slovarske oblike in oblike prevaja iz grščine v slovenščino;
  • Starogrške oblike posamičnih besednih vrst primerja s podobnimi oblikami v drugih jezikih. (SC 1.1.2.2, 1.1.3.2)

Standardi znanja

  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: pozna in v slovenščino prevede oblike glavnih števnikov od 1 do 20 , desetice ter števnik 100 ; pozna oblike vrstilnih števnikov od 1 do 10 ; oblike ostalih števnikov prevede v slovenščino s pomočjo slovarja;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: tvori , analizira in prevede v slovenščino oblike poudarjenih in nepoudarjenih osebnih , kazalnih , oziralnih ter vprašalnega in nedoločnega zaimka τίς (oblike ostalih zaimkov prevede v slovenščino s pomočjo komentarja in slovarja);
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: prepozna oblike krepkega atematnega aorista glagola γιγνώσκω ter pogostejših aktivnih perfektov (ηὕρηκα , οἶδα) in jih prevede v slovenščino , oblike pluskvamperfekta in futura II pa prevede v slovenščino s pomočjo komentarja in slovarja;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: primerja oblikoslovje stare grščine z oblikoslovjem slovenščine in drugih modernih jezikov.

Minimalni standardi

  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: sklanja samostalnike a- in o- deklinacije in pogostejše tipe tretje deklinacije (osnove na zapornik , zvočnik in na –σ- (razen κρέας) , osnove na –ν in besede tipa πόλις) ;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: analizira in prevede v slovenščino oblike teh sklanjatvenih vzorcev ;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: ostale sklanjatvene vzorce prepozna v avtentičnem besedilu s pomočjo komentarja in slovarja ;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: sklanja vse oblike pridevnikov tipa σοφός , σώφρων , σαφής ter oblike nepravilnih pridevnikov πολύς in μέγας ter jih zna analizirati in prevesti v slovenščino ;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: ostale pridevniške tipe prepozna s pomočjo komentarja in slovarja ;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: pozna in v slovenščino prevede oblike glavnih števnikov od 1 do 20 desetice ter števnik 100 pozna oblike vrstilnih števnikov od 1 do 10
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: glavne števnike od 1 do 4 sklanja ; pri vrstilnih števnikih pa navede oblike za vse tri spole ;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: pozna pravila za stopnjevanje pridevnikov s pripono –τερος , -τατος ter –ιων , -ιστος ; pozna stopnjevanje nepravilnih pridevnikov (ἀγαθός , κακός , ὀλίγος) ;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: tvori prislov iz pridevnika in pozna pravila stopnjevanja ;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: tvori analizira in prevede v slovenščino oblike poudarjenih in nepoudarjenih osebnih kazalnih oziralnih ter vprašalnega in nedoločnega zaimka τίς
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: pozna starogrški glagolski sistem ter pravila za tvorbo osnov glagola ter glagolskih oblik in njihove pomene ;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: tvori glagolske oblike tematnih glagolov v aktivu in mediopasivu prezenta in imperfekta ter v aktivu in mediju sigmatnega aorista ter oblike teh časov analizira in prevede v slovenščino ;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: tvori ter analizira in prevede v slovenščino pogostejše nepravilne oblike krepkega aktivnega aorista ;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: oblike aktivnega in pasivnega futura ter pasivnega aorista prepozna in jih ustrezno prevede iz starogrškega besedila v slovenščino ;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: prepozna oblike krepkega atematnega aorista glagola γιγνώσκω ter pogostejših aktivnih perfektov (ηὕρηκα οἶδα) in jih prevede v slovenščino
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: prepozna in v slovenščino prevede oblike konjunktiva prezenta in aorista ;
  • Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: tvori ter v besedilu prepozna oblike glagolov εἰμί in φημί v vseh časih in naklonih (razen optativa) , ostale oblike atematnih glagolov prepozna in prevede s pomočjo komentarja in slovarja ;

Pojmi

  • Glagol (tematni, atematni)
  • Avgment
  • Dovršnost
  • Nedovršnost
  • Aorist (krepki, šibki)
  • Perfekt
  • Indikativ
  • Imperativ
  • Konjunktiv
  • Aktiv
  • Pasiv
  • Medij
  • Deponentniki
  • Deležnik/particip
  • Optativ
  • Reduplikacija

Didaktična priporočila

Didaktična priporočila: Grško oblikoslovje naj se obravnava vzporedno z branjem in interpretacijo krajših izvirnih (mestoma prirejenih) besedil ter krajših poučnih anekdot in sentenc, ki naj služijo za uvajanje novih oblikoslovnih vsebin. Pri obravnavi vsebin upoštevamo jezikovno predznanje, ki so ga dijaki pridobili pri pouku slovenščine, latinščine in drugih jezikov. Učenje oblikoslovja se lahko naslanja na pouk latinščine in jezikovnih vsebin, ki so jih dijaki spoznali tam. Učitelj naj uporablja čim raznovrstnejše tipe nalog. Pri obravnavanju oblikoslovnih posebnosti in izjem naj se učitelj omeji samo na tiste, s katerimi se dijaki seznanijo iz besedišča obvezno obravnavanih besedil in ki so v literaturi dokazano pogostejše. Pri obravnavi besednih vrst je zaradi lažje tvorbe in razumevanja oblik treba poudariti posamezne sestavine besed (npr. osnova, končnica, vezni samoglasnik).

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak pokaže znanje tako, da:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: danim besedam in besednim zvezam določi ustrezno funkcijo glede na sobesedilo;

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: danim besedam določi slovarsko obliko;

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pregiba dane besede;

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: danim besedam določi oblikovne lastnosti, jih uvrsti v besedne vrste in svoje odločitve utemelji z navajanjem lastnosti besednih vrst.

Skladnja

Učni cilji

  • Pozna osnovne zakonitosti tvorbe glavnih in neodvisnih stavkov;
  • Pozna pomen in osnovne skladenjske vloge starogrških sklonov;
  • Pozna skladenjske vloge neosebnih glagolskih oblik ter razlike v rabi teh oblik v stari grščini in slovenščini;
  • Pozna pomen in skladenjske vloge starogrških načinov in naklonov ter razlike v rabi načinov in naklonov v stari grščini in slovenščini;
  • Pozna priredne in podredne veznike ter pravila za tvorbo pogostejših podrednih stavkov.

Standardi znanja

  • V glavnih in neodvisnih stavkih določi stavčne člene in stavek ustrezno prevede ; primerja rabo in stavo stavčnih členov v grščini in slovenščini ter drugih modernih jezikih;
  • V starogrškem besedilu razpozna in v slovenščino pravilno prevede besede in besedne zveze v različnih sklonih ; določi pomenske kategorije posameznih sklonov;
  • V starogrškem besedilu razpozna aktivne , pasivne in medijalne stavke in jih ustrezno prevede v slovenščino ; primerja rabo glagolskih načinov v stari grščini ter slovenščini in drugih modernih jezikih;
  • V starogrškem besedilu razpozna priredno in podredno sestavljene povedi in jih ustrezno prevede v slovenščino ; pojasni rabo naklonov in časov v časovnih, pogojnih, finalnih odvisnikih;

Minimalni standardi

  • V glavnih in neodvisnih stavkih določi stavčne člene in stavek ustrezno prevede
  • V starogrškem besedilu razpozna in v slovenščino pravilno prevede besede in besedne zveze v različnih sklonih
  • V starogrškem besedilu razpozna aktivne pasivne in medijalne stavke in jih ustrezno prevede v slovenščino
  • V starogrškem besedilu razpozna priredno in podredno sestavljene povedi in jih ustrezno prevede v slovenščino
  • V starogrškem besedilu razpozna in v slovenščino ustrezno prevede participialne konstrukcije (absolutni genetiv , povezani particip , particip kot povedkovo določilo) ;
  • V starogrškem besedilu razpozna in v slovenščino ustrezno prevede infinitivni konstrukciji akuzativ z infinitivom (ACI) in nominativ z infinitivom (NCI) .

Pojmi

  • Atributivni in predikativni položaj prilastka
  • Akuzativ z infinitivom
  • Nominativ z infinitivom
  • Povezani particip
  • Absolutni genetiv
  • Predikativni particip
  • Stavčna perioda
  • Relativna zveza

Didaktična priporočila

Didaktična priporočila: Grška skladnja naj se obravnava na osnovi avtentičnih stavkov ali krajših besedil. Učenje skladnje naj temelji na tesni navezavi in primerjavi z latinščino. Pri obravnavi sklonoslovja se opiramo tako na latinščino kot na slovenščino. Pri obravnavi nedoločnih glagolskih konstrukcij (ACI, NCI) in participialnih konstrukcij si pomagamo s predznanjem iz latinščine. Pri obravnavi glagolskih naklonov se navezujemo in kontrastivno primerjamo rabo posameznih glagolskih naklonov v latinščini in slovenščini. (1.1.2.2)

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak pokaže znanje s področja skladnje zlasti tako, da:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: v stavku prepozna in analizira stavčne člene;

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: prepozna priredja, nadredni/glavni stavek in odvisni/podredni stavek, določi vrsto odvisnika ter zanje najde slovenske ustreznice; pri tem se priporoča opuščanje vaj pretvarjanja skladenjskih struktur, kakršne so vaje;

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pretvarjanja iz aktiva v pasiv in obratno ter vaje, ki zahtevajo pretvorbo neosebnih glagolskih oblik v osebne;

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: neosebne glagolske konstrukcije poimenuje in izbira različne načine za ubesedovanje njihovega pomena v slovenščini in

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: grškim skladenjskim konstrukcijam išče ustreznice v drugih jezikih.

Besedoslovje

Učni cilji

  • Pridobi osnovni besedni zaklad stare grščine, na podlagi katerega izkaže razumevanje lažjih izvirnih ter prirejenih kompleksnejših besedil;
  • Spozna osnovno terminologijo, ki izhaja iz stare grščine in se dotika različnih predmetnih področij;
  • Razvija sposobnost večjezičnega raziskovanja pomenov besed ter pomenskih razmerij med besedami in sposobnost prenašanja jezikovnega znanja, pridobljenega pri pouku stare grščine, na druge jezike vključno s slovenščino; (SC 1.1.3.1)
  • Zna uporabljati grško-slovenski slovar in razume pojem slovarske oblike. (SC 4.1.1.1)

Standardi znanja

  • V slovarju poišče slovarske oblike in izbere ustrezen pomen;

Minimalni standardi

  • Pozna temeljno besedišče stare grščine , tako da razume in prevede v slovenščino besede , besedne zveze in stavke , tvorjene iz teh besed ;
  • V slovarju poišče slovarske oblike
  • V grških izposojenkah v slovenščini ter drugih modernih jezikih razpozna osnove starogrških besed .

Pojmi

  • Predpona
  • Alfa privativum
  • Tujka
  • Frazem
  • Etimologija
  • Slovarsko geslo
  • Slovarska oblika

Didaktična priporočila

Didaktična priporočila: Poučevanje besedišča naj temelji predvsem na asociativnem učenju. Dijaki naj osnove grških besed razpoznavajo tudi v tujkah v slovenščini in drugih jezikih, zapomnijo naj si jih iz izvirnih citatov in ustaljenih rekel. Učenje besed naj izhaja iz sobesedila in naj bo že od začetka čim bolj frazeološko.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak pokaže znanje s področja besedoslovja tako, da:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izbira in uporablja ustrezne spletne in knjižne jezikovne priročnike in v njih poišče slovarske oblike;

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pri prevajanju izbira ustrezne prevodne rešitve glede na sobesedilo;

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: osnove grških besed prepoznava v slovenskih tujkah in drugih modernih jezikih.

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Učni načrtiPrimeri priprav