italijanščina (izbirni predmet)

Pri sprejemanju učenec razvija zmožnost slušnega in bralnega razumevanja in pri tem razvija in uporablja sprejemniške strategije* .

Pri razumevanju ustnega izražanja učenec sprejema govorjeno besedilo, v živo ali posneto, ki ga tvori ena ali več oseb. Pri branju in gledanju učenec sprejema pisna besedila. Pri razumevanju avdiovizualnega gradiva učenec gleda video posnetek ali film in uporablja multimedije. Učenec posluša, gleda in bere neumetnostna in umetnostna besedila, kot so pogovor med drugimi, predstavitev, opis, objavo, navodilo, pesem, strip, zgodbo, poročilo, (elektronsko) pismo, brošuro, članek.

Besedila so kratka in preprosta, z vsebino, ki je učencu blizu in poznana. Besedila so v enostavnem standardnem jeziku.

Ob koncu 3. VIO zna učenec pri sprejemanju kratkih, preprostih besedil s konkretno vsebino zna izluščiti glavno misel in določene podatke. Razume pogosto besedišče in besedne zveze, ki izhajajo iz njegovega neposrednega življenjskega okolja in so mu blizu.

Razumevanje ustnega izražanja v novejšem SEJU nadomešča prejšnji izraz “Slušno razumevanje”. Do spremembe je prišlo zaradi prilagoditve izrazov, ki bi bili uporabni tudi za znakovne jezike in tako bolj vključujoči glede načina sporazumevanja. Izraz “ustni” v skupnosti gluhih in naglušnih vključuje namreč tudi kretanje (SEJO, 2023, 19-20). V tem katalogu znanj smo novejše ime lestvice prevzeli kot ime skupine ciljev. Sporazumevalno dejavnost pa še vedno imenujemo poslušanje.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Pri razvijanju sprejemanja učitelj ponudi učencu raznolika besedila in gradiva. Tako mu omogoči čim večji jezikovni vnos, ki ga podpira z uporabo italijanskega jezika kot sredstvo komunikacije v razredu. Učenec z raznovrstnimi dejavnostmi pred, med in po sprejemanju razvija in uporablja strategije sprejemanja ter analizira in vrednoti vsebino besedil (1.1.4.1). Učenec pri razvijanju zmožnosti sprejemanja uporablja in nadgrajuje znanje pridobljeno pri pouku slovenščine ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/syu2u51 ) in prvega tujega jezika ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1smfc7k ).

Strategije sprejemanja vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje:: » izraba ilustracij, oblikovanosti, naslovov, podnaslovov, položaja v besedilu,

Strategije sprejemanja vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje:: sklepanje iz sobesedila in okoliščin (učenec sklepa o pomenu neznane besede iz preprostega sobesedila),

Strategije sprejemanja vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje:: izraba jezikovnih opor, od številk do lastnih imen, od besednih korenov, predpon do obrazil, časovnih in logičnih povezovalcev,

Strategije sprejemanja vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje:: izraba avdiovizualnih opor (učenec sklepa o pomenu neznane besede, besednih zvez oziroma situacije na podlagi videnega in slišanega v video posnetku). Ob koncu 3. VIO je učenec sposoben uporabljati strategije sprejemanja tako, da zna sklepati o pomenu neznane besede za konkretno dejanje ali predmet, če je sobesedilo preprosto in se nanaša na znano vsakdanjo temo. Iz položaja neznanih ustaljenih izrazov v besedilu sklepa o njihovem pomenu in funkciji (npr. pozdrav v elektronskem sporočilu). Pri prepoznavanju vsebine zna izrabiti številke, datume, lastna imena itn. Pri prepoznavanju vrste besedil, kot so novica, oglas, članek, učbenik, klepet ali forum, zna izrabiti oblikovanost besedila in njegove tipografske značilnosti. Pri izboru besedil za sprejemanje upoštevamo, da so besedila:

Strategije sprejemanja vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje:: avtentična s prilagoditvami glede na starost in jezikovno znanje učencev,

Strategije sprejemanja vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje:: kratka in posredovana v preprostem standardnem jeziku,

Strategije sprejemanja vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje:: s konkretno vsebino, ki je učencem blizu oziroma znana in

Strategije sprejemanja vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje:: z osnovnim besediščem, ki vsebuje osnovne jezikovne strukture, ki ne presegajo ravni A2. (1.1.4.1)

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: Dejavnosti ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva učencu omogočajo razumevanje izvirnega, na začetni stopnji učenja pa prirejenega govora, ki ga učitelj posreduje v živo ali z zvočnim/avdiovizualnim zapisom. Zelo primerni so šolski primeri kratkih nekajminutnih zvočnih posnetkov (t. i. podkastov), ki jih najdemo na spletu. Na začetku so besedila preprosta in kratka, postopoma prehajamo na nekoliko daljša in zahtevnejša. Besedila so učencem blizu, opisujejo njihov vsakdan in ožje okolje, poslušajo se večkrat. Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva razvijamo po korakih, ki so navedeni v nadaljevanju. Dejavnosti pred poslušanjem Pred poslušanjem besedila učitelj pripravi učenca za dejavno sprejemanje vsebine v drugem jeziku, nato izbere ustrezno obliko in vsebino, ki sta najprimernejši za določeno besedilno vrsto in stopnjo jezikovnega znanja učenca:

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: usmerjen pogovor o temi besedila,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: preverjanje predhodnega poznavanja teme,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: priprava miselnih vzorcev,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: predstavitev slikovnega gradiva,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: posredovanje ključnih fraz in besed,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: seznanitev z nalogo, ki jo bodo reševali med poslušanjem. Dejavnosti med poslušanjem Učenec naj po potrebi besedilo posluša večkrat. Med poslušanjem ga učitelj usmerja v različne dejavnosti, npr.:

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: prepoznavanje besedila (vrsta, tema, kraj, čas),

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: reševanje nalog z nebesednim odzivom (npr. barvanje, risanje, zapis poteka dogajanja po točkah, izpolnjevanje preglednic, dopolnjevanje slike),

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: reševanje z besednim odzivom (vprašanja izbirnega, odprtega in alternativnega tipa),

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: reševanje nalog po navodilih (prenašanje informacij v tabelo, izpolnjevanje obrazcev, risanje poti na zemljevidu),

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: dopolnjevanje besedila: kot preizkus zaprtega tipa, pri katerem učenec v besedilo vstavlja manjkajoče izraze ali povedi; učencu se na začetni stopnji učenja posreduje rešitve v nepravilnem vrstnem redu,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: igra vlog pri poslušanju: učenec izbere vlogo v pogovoru in ko učitelj ustavi predvajanje posnetka, učenec sam nadaljuje govor; pri vnovičnem poslušanju pa preverja svojo različico s posnetkom govora,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: povezovanje posameznih delov besedila (dialoga, zgodbe, slike z besedilom), urejanje besedila glede na časovno zaporedje, kraj dogajanja. Dejavnosti po poslušanju Učenec se na poslušano besedilo odziva nebesedno in besedno z reševanjem raznolikih vaj. Končna faza dejavnosti razumevanja ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva spodbuja učenca k ustvarjalnemu odzivanju na predstavljeno besedilo, združevanju pridobljenih informacij v slušno sestavljenko, izražanju svojih stališč in občutij, povezovanju vsebine besedila s svojimi izkušnjami, izvajanju igre vlog itd. Nekatere možnosti, ki jih lahko učitelj posreduje učencu v neomejenem številu, so:

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: oblikovanje vprašanj in odgovorov o temi izbranega slušnega besedila,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: izbiranje ustreznega naslova besedilu (enega med več naslovi),

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: ustvarjanje besedila: iz poslušane zgodbe učenec oblikuje intervju ali zgodbo dramatizira, opisuje osebe in drugo,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: oblikovanje vprašanj in odgovorov o temi izbranega slušnega besedila,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: izbiranje ustreznega naslova besedilu (enega med več naslovi). Govorjena besedila, ki so posneta, posredovana prek medijev ali posredovana v medsebojni komunikaciji v živo, imajo te lastnosti:

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: so kratka, po potrebi prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana;

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: število govorcev je omejeno (2–3) in njihove vloge so popolnoma jasne;

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: besedila so govorjena v standardnih različicah govorjene italijanščine, govor je prilagojen, po potrebi umetno počasen in razločen;

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: navezujejo se na učencu znane in razumljive vsebine z njegovega osebnega in družbenega področja;

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: imajo konkretno, vsakdanjo vsebino;

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: vsebujejo konkretno, pogosto rabljeno besedišče;

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: vsebujejo preproste slovnične strukture (govorjena besedila spremlja bogata nebesedna in druga podpora (npr. interpretacija govorice telesa, mimika, okoliščine, slika);

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: ni motečih šumov in drugih zvočnih motenj.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Razumevanje ustnega izražanja preverjamo ustno, pisno in na druge načine. Na začetku učenja je odziv lahko tudi v slovenščini oziroma v učenčevem prvem jeziku. Pri ustnem preverjanju učenec pokaže svoje razumevanje poslušanega in/ali videnega besedila tako, da odgovori na vprašanja o besedilu, sodeluje v pogovoru o besedilu ali obnavlja besedilo. Pri pisnem preverjanju učenec rešuje naloge, ki zahtevajo nebesedni odziv (npr. označevanje, razvrščanje, urejanje, slikanje), kratek besedni odziv (zapisovanje posameznega podatka/besede ali podajanje kratkega odgovora) ali daljši govorni ali pisni odziv (odprta vprašanja o besedilu, dopolnjevanje z besedami iz nabora). Možni tipi nalog za preverjanje razumevanja ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva Naloge zaprtega tipa/naloge izbirnega tipa:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge alternativnega tipa (da/ne; prav/narobe),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge izbirnega tipa z več možnimi izbirami),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge povezovanja in razvrščanja (slika ‒ slika; slika ‒ beseda, besedna zveza, stavek; stavek ‒ stavek; povezovanje parov; naslov ‒ besedilo),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge dopolnjevanja in kratkih odgovorov z naborom ali brez nabora,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge podčrtovanja, obkroževanja,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge dopolnjevanja kratkih odgovorov. Naloge polodprtega tipa:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: zapis kratkega odgovora,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: podvprašanja, ki so med seboj odvisna ali ne, iztočnice.

OPISNI KRITERIJI: Pri oblikovanju opisnih kriterijev za preverjanje razumevanja ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva upoštevamo:

OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje vrste besedila oz. avdiovizualnega gradiva,

OPISNI KRITERIJI: razumevanje bistva sporočila,

OPISNI KRITERIJI: razumevanje glavnih poudarkov besedila,

OPISNI KRITERIJI: razumevanje izbranih podatkov in podrobnosti,

OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje časovnega zaporedja dogodkov v besedilu,

OPISNI KRITERIJI: zmožnost uporabe strategij sprejemanja (sklepanja, parafraziranja, povzemanja).

Didaktična priporočila: Dejavnosti bralnega razumevanja usposabljajo učenca za branje in razumevanje različnih zvrsti izvirnega besedila. Učiteljeva naloga je posredovati različne bralne strategije, na podlagi katerih učenec razume prebrano besedilo po pomenskih sklopih. Učenec izbira različne bralne strategije na podlagi načrtovanega cilja:

Didaktična priporočila: preleti besedilo ter ga uvrsti glede na namen in uporabnost,

Didaktična priporočila: prebere besedilo, da izlušči temeljno sporočilo,

Didaktična priporočila: prebere posamezne sklope besed in jih združuje v smiselne celote,

Didaktična priporočila: prebere besedilo, da razume podrobnosti,

Didaktična priporočila: natančneje prebere dele besedila, da poišče podrobne podatke,

Didaktična priporočila: interpretira besedilo (razvija kritično razmišljanje). Zapisana besedila za razvijanje bralnega razumevanja so kratka (2–3 odstavki) neumetnostna in umetnostna besedila, besedila so prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana, napisana v standardni različici italijanščine, s konkretno vsebino, pogosto rabljenim besediščem in preprostimi slovničnimi strukturami. Primerna besedila so lahko razlage in navodila za razredne in druge dejavnosti, dialogi, opisi (dogajanj, oseb, živali, stvari, prostora, kraja), priložnostna besedila (čestitka, voščilo, vabilo, razglednica), obvestila, pesmi (poezija, petje), osebna pisma, pravila, navodila (za uporabo preprostih naprav ali izdelavo stvari), pravljice, programi prireditev, recepti, reklamna sporočila, risanke, šale, televizijski in radijski sporedi, urniki, zgodbe, basni, filmi.

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: Bralno razumevanje razvijamo v treh korakih. Dejavnosti pred branjem besedil Učitelj ima veliko možnosti, nekateri primeri pa so:

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: predstavi besedilo tako, da prikliče že usvojene sestavine podobnega besedila in besedišča,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: obravnava besedilo v pogovoru z učenci in ga členi v miselni vzorec,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: na različne načine posreduje ključne izraze besedila, lahko tudi v obliki testa izbirnega tipa,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: spodbuja učence, da sami oblikujejo besedilo na podlagi ponazoril; ta so lahko vizualna (fotografije, risbe, sheme) ali označena z naslovi, podnaslovi,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: posreduje slikovni material, povezan s tematiko besedila; učenci izražajo svoja občutja, vtise, napišejo zgodbo; posreduje poglavitne sestavine besedila v neurejenem stanju, učenec smiselno ureja posamezne dele besedila; posreduje skrajšano obliko besedila itd.,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: umesti besedilo v kontekst,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: prikliče vsebino podobnega besedila v materinščini,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: oblikuje različice predlaganega besedila. Dejavnosti med branjem Učenec

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: izlušči pomen besedila iz sobesedila na podlagi sestave besed, prejšnjega znanja ali slik (dedukcija),

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: odgovarja na vprašanja izbirnega tipa (odgovori: pravilno/napačno) in na odprta vprašanja, ki ga usmerjajo k prepoznavanju sporočila in vodijo k sklepanju ter razvijajo njegovo jezikovno znanje in bogatijo njegove izkušnje,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: povezuje slikovno gradivo, dele besedila v celoto,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: ureja odstavke ali povedi v logičnem zaporedju, sestavine dialoga po vlogah,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: dopolnjuje besedilo (razvija naslov v popolno poved, dopolnjuje povedi, vstavlja manjkajoče izraze v povedi ali manjkajoče povedi v besedilo, na podlagi podatkov v besedilu načrtuje zemljevid, popravlja napake, išče nasprotja v besedilu, rešuje križanke, dopolnjuje obrazce …),

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: zapisuje oporne točke: vpisuje informacije v tabelo, izpisuje ključne besede, povedi, ugotavlja odnose in mnenja oseb ter različne načine njihovega izražanja,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: primerja dve ali več besedil, išče nasprotja in skupne točke,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: povezuje besedila med seboj: primerjava besedil v materinščini in prvem tujem jeziku, skrčene obnove, povezovanje slogovnih zvrsti (sinteza),

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: sprejema odločitve, rešuje probleme (ob prospektu načrtuje izlet),

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: prepoznava besedilne vrste, teme, naslovnika, cilje besedila, posebne funkcije besedila (zahteva, zahvala), kohezivne elemente (vezniške besede), zaznava prehod v temi (koherenca) in slovnične strukture,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: razume navodila (recept, opis poti, navodila za izdelavo),

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: interpretira navodila: recept, navodila za uporabo zdravila. Dejavnosti po branju besedila Te dejavnosti so namenjene preverjanju razumevanja prebranega besedila. Spodbujajo učence k izražanju svojih vtisov, občutij, mnenj in odnosa do prebranega besedila. Predhodno obravnavana besedila so primerna tudi za naloge iz poznavanja in rabe jezika in utrjevanje besedišča. Nekaj primerov dejavnosti, ki jih učenec izvaja po branju besedila:

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: oblikovanje besedila ob danih ključnih besedah,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: preoblikovanje besedilne vrste (dramatizacija besedila, intervju, podobno besedilo),

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: utemeljevanje lastnih razlag besedila v primerjavi s sošolčevimi,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: uporaba besedila za vajo s slovničnimi strukturami (npr. iz sedanjika v preteklik). Zapisana besedila za razvijanje bralnega razumevanja so kratka (2–3 odstavki), večinoma prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana, napisana v standardni različici italijanščine, s konkretno vsebino, pogosto rabljenim besediščem in preprostimi slovničnimi strukturami. Vrste besedil so lahko razlage in navodila za razredne in druge dejavnosti, dialogi, opisi (dogajanj, oseb, živali, stvari, prostora, kraja), priložnostna besedila ( čestitka, voščilo, vabilo, razglednica), obvestila, pesmi (poezija, petje), osebna pisma, pravila, navodila (za uporabo preprostih naprav ali izdelavo stvari), pravljice, programi prireditev, recepti, reklamna sporočila, risanke, šale, televizijski in radijski sporedi, urniki, zgodbe, basni, filmi. Z usvajanjem bralnih strategij, spoznavanjem različnih vrst besedil, učenec uresničuje skupne cilje s področja jezika: redno bere, izbira raznolika bralna gradiva, ki jih analizira in vrednoti (1.1.4.1), istočasno vzpostavlja odnos do italijanske kulture, umetnosti (1.3.1.1). Pri usvajanju in uporabi bralnih strategij učenec izhaja iz že usvojenega znanja, pridobljenega pri pouku slovenščine in prvega tujega jezika. (1.1.4.1) (1.3.1.1)

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Bralno razumevanje pisnih besedil učenec pokaže z govornim ali pisnim odzivom (lahko tudi v slovenščini). Priporočeni načini izkazovanja znanja omogočajo čim večjo raznolikost in avtentičnost oblik preverjanja in ocenjevanja. Učencu se omogoči, da z možnostjo izbire različnih dejavnosti, pokaže svoje razumevanje z raznolikimi izdelki. Priporočene dejavnosti:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: reševanje nalog (naloge povezovanja, razvrščanja, vstavljanja, dopolnjevanja, opisovanja ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: dramatizacija besedil,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: risanje, grafični prikaz miselnih vzorcev, časovnega traku ipd.,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pretvorba besedila v drugo obliko (npr. menjava govorcev) ali v drugo besedilno vrsto (npr. zgodbo v dialog),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdelava stripa (križanke) na podlagi besedila. Primeri izdelkov:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: raznolika pisna besedila (obnova, povzetek, izpis ključnih podatkov iz besedila, odgovori na vprašanja ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poustvarjalna besedila (intervju z osebo iz sprejetega besedila, nadaljevanje zgodbe, predstavitev oseb, pravljica/zgodba z mojim zaključkom itd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: zvočni in videoposnetki govora (govorne predstavitve, govorni nastop),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: dramatizacija,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poustvarjalna besedila (intervju z osebo iz sprejetega besedila, nadaljevanje zgodbe, predstavitev oseb, narobe pravljica/zgodbe itd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdelki nastali na podlagi prebranega besedila (strip, slikanica, križanka, plakat, zgibanka, oglas, slovarček, intervju z osebo iz besedila, predstavitev posameznih delov besedila z drugačnim zapisom, besedilo iz druge perspektive (druge osebe, drugi čas ali kraj), zvočna ali video uprizoritev besedila, pismo avtorju ipd.).

OPISNI KRITERIJI: Preverjanje bralnega razumevanja temelji na preverjanju razumevanja bistva besedila, znanja poiskati določene informacije, znanja slediti dogajanju, znanja pravilne uporabe bralnih strategij. Učenec

OPISNI KRITERIJI: prepozna vrsto besedila,

OPISNI KRITERIJI: prepozna bistvo sporočila v besedilu,

OPISNI KRITERIJI: razume osnovno besedišče na izbrano temo,

OPISNI KRITERIJI: sledi dogajanju v besedilu,

OPISNI KRITERIJI: poišče določene podatke. Pisna besedila so kratka in preprosta, pisana v preprostem jeziku z osnovnimi slovničnimi strukturami, osnovnim besediščem in konkretno vsebino.