italijanščina kot drugi jezik

Sprejemanje prepleta skupne cilje razumevanja ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva ter cilje bralnega razumevanja. Razumevanje ustnega izražanja pomeni, da učenec procesira kratka in preprosta govorjena besedila. Pri razumevanje avdiovizualnega gradiva učenec posluša in procesira z gledanjem in poslušanjem kratkih in jasnih video posnetkov. Pri bralnem razumevanju učenec bere in procesira kratka in preprosta pisna besedila, ki so podprta z vizualno podporo.

Vsebine besedil so učencem znane in obravnavane pri pouku. Učenec razvija različne strategije sprejemanja in motivacijo za poslušanje in branje različnih vrst besedil. Sprejemanje temelji na uporabi konkretnih gradiv in digitalno podprtih gradiv. Poudarek je na razvijanju spretnosti glasovnega zavedanja, slušnega in vidnega razločevanja.

Učenje drugega jezika se pridruži še nedokončanemu procesu usvajanja maternega jezik ter učenja slovenščine kot učnega jezika, če to ni učenčev materni jezik.

Razumevanje besedila je kompleksna mreža znanj, zmožnosti in sposobnosti, ki se razvijajo ciklično in vzajemno. Pomembno je, da pri razvijanju sprejemanja začnemo pri osnovah in postopoma uvajamo višje ravni razumevanja. Ob prvih stikih z jezikom razvijamo občutljivost za intonacijo, sposobnost členjenja vezane govorice na besede ter razločevalnega poslušanja glasov v italijanščini, ki se razlikujejo od slovenščine.

Branje začnemo uvajati v tretjem razredu, ko je učenje branja v slovenščini že dovolj utrjeno. Posebno pozornost usmerjamo v črke in črkovne sklope, ki se v italijanščini razlikujejo od slovenščine.

Učenec razvija motivacijo in interes za poslušanje in kasneje za branje besedil. Pri pouku italijanščine je velik poudarek na jezikovnem vnosu in na različnih priložnostih za rabo drugega jezika. Učitelj uporablja italijanščino za navodila. Svoj govor podpre z mimiko in s kretnjami, ki učencu pomagajo pri razumevanju. Interes za poslušanje in branje razvijamo s tem, da učencu predstavimo besedila v različnih oblikah (npr. slikanice, stripi, revije, ipd.).

Interes za poslušanje spodbujamo z rabo italijanščine. Učenec posluša kratke video zapise, ki so pogosto v obliki risank, pesmi ali zgodb. Pri razvijanju sprejemanja se vključujejo orodja informacijske tehnologije.

Besedila in avdiovizualna gradiva, ki jih učenec sprejema (npr. posluša, bere, gleda), so lahko: dialog, predstavitev, opis, objava, (animirani) film oz. videoposnetek, navodilo, pesem, strip, zgodba, poročilo, (elektronsko) sporočilo, kratko pismo, ipd.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Področje sprejemanja ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti od tvorjenja, interakcije in posredovanja. Vse teme se razvijajo soodvisno in se prepletajo z ostalimi. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju je učenje italijanščine usmerjeno predvsem na razvoj zmožnosti razumevanja. To je skladno z naravo usvajanja jezikovnega znanja, zato je potrebna zadostna količina jezikovnega vnosa, ki omogoča realizacijo naslednje stopnje, prvih poskusov tvorjenja in govornega sporočanja v italijanščini. Ključnega pomena so raznovrstne krajše aktivnosti, kot so učenje z gibanjem, učenje na prostem ter učenje ob didaktični igri. Pri začetnem učenju branja v drugem jeziku je potrebna postopnost, tako da se branje močno prepleta s slušnimi in z govornimi dejavnostmi. Učne oblike v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju naj bodo razgibane. Priporoča se delo v dvojicah ali v skupinah, kjer učenci sodelujejo med seboj. Frontalna oblika naj čim večkrat poteka v krogu ali v obliki gledališča. Učenci naj sedijo na tleh. Pri učnih metodah naj prevladuje metoda demonstracije, kjer učitelj prikaže pomen z različnimi čutili (npr. gibanje, slike, posnetki, predmeti ipd.). Didaktične strategije naj vključujejo sodelovalno učenje, učenje z raziskovanjem in projektno delo. Pouk naj temelji na komunikacijskem pristopu, kjer je v središču celostni jezikovni razvoj učencev, medpredmetno povezovanje, na dejavnostih temelječ pristop, popolni telesni odziv, kjer učenci pokažejo razumevanje z gibi, in pristop zasnovan na zgodbah, kjer so učenci izpostavljeni drugemu jeziku v kontekstu.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Učencem glede na zmožnosti in druge posebnosti, diferenciramo in individualiziramo pouk v fazi načrtovanja, izvajanja in vrednotenja znanja. Prilagajamo količino in zahtevnost slušnega in bralnega besedila. Pozorni smo na specifične skupine in posameznike, katerim prilagodimo vsebine, metode in oblike dela. Učitelj na začetku in sproti ugotavlja predznanje učenca, spremlja njegov napredek na področju sprejemanja, prilagaja tempo, učne vsebine, pristope in metode dela. Učenec ima možnost predstaviti svoje znanje na različne načine (npr. nebesedni odziv, gibi, mimika, izvajanje dejavnosti po navodilih ali s kratkim besednim odzivom v drugem jeziku itd.). Razumevanje lahko pokaže tudi z odzivom v prvem ali učnem jeziku. Pri vrednotenju znanja upoštevamo, da učenci na področju sprejemanja, predvsem poslušanja, napredujejo hitreje, kot na področju tvorjenja ter da imajo nekateri učenci na začetku učenja tiho dobo, tj., da na začetku učenja ne spregovorijo takoj v drugem jeziku. Pri razvijanju sprejemanja učitelj ponudi učencu raznolika in avtentična besedila. Učencu omogoči čim večji jezikovni vnos s pomočjo besedil in gradiv ter z uporabo italijanščine kot sredstva komunikacije v razredu. Učenec z raznovrstnimi dejavnostmi pred, med in po sprejemanju razvija in uporablja tudi strategije sprejemanja. Strategije sprejemanja vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje: preko ilustracij, oblikovanosti, naslovov, podnaslovov, položaja v besedilu, sklepanje iz sobesedila in okoliščin (npr.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: učenec sklepa o pomenu neznane besede iz preprostega sobesedila), preko jezikovnih opor, od številk do lastnih imen, od besednih korenov, predpon do obrazil, časovnih in logičnih povezovalcev, preko avdiovizualnih opor (npr. učenec sklepa o pomenu neznane besede, besednih zvez oziroma situacije na podlagi videnega in slišanega v video posnetku). Pri izbiri besedil za sprejemanje upoštevamo, da so besedila: avtentična s prilagoditvami glede na starost in jezikovno znanje učencev, kratka in posredovana v preprostem a knjižnem jeziku, s konkretno vsebino, ki je učencem blizu oziroma znana in z osnovnim besediščem, ki vsebuje osnovne jezikovne strukture.

Didaktična priporočila: Področje ni samostojno. Vse teme se razvijajo soodvisno in se prepletajo z ostalimi. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju je temeljna tema, ki jo razvijamo, sprejemanje ustnega izražanja. Učence postopno naučimo aktivnega poslušanja. Ob tem se spodbuja odziv učencev (nebesedni/besedni), spremljanje nebesedne komunikacije in pozorno poslušanje. Pomembno je ustvariti pozitivno in spodbudno učno okolje, kjer se učenci počutijo dobro in so samozavestni pri poslušanju besedil v drugem jeziku.

Besedila in okoliščine ter primeri besedil: Učenci poslušajo z gledanjem besedil, ki so posredovana večinoma v medsebojni komunikaciji v živo oz. posneta ali posredovana prek medijev. Besedila so kratka, prilagojena in jasno strukturirana s ponavljanji oz. vzporednimi strukturami. Število govorcev je omejeno in njihove vloge so jasne. Slušna besedila so govorjena v standardnem drugem jeziku. Ni motečih šumov in drugih zvočnih motenj. Govor je prilagojen, počasen in razločen (v besedilu so lahko tudi daljši premori). Spremlja jih bogata nebesedna podpora (npr. mimika, gibi, slikovna gradiva, vsakdanji predmeti). Navezujejo se na učencu znane teme iz vsebinskih področij drugih predmetov v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Obravnavana vsebina vsebuje konkretno in pogosto rabljeno besedišče ter preproste slovnične strukture. Primeri slušnih besedil so: dialog, pogovor med drugimi, preproste predstavitve, objave, navodila, zgodbe, pesmi, opisi (npr. osebe, živali, doma …). Pri razvijanju poslušanja z gledanjem učitelj uporablja avdiovizualna gradiva (npr. odseki videoposnetkov, (animirani) filmi, risanke, računalniške igre itd.), ki imajo didaktično funkcijo, so časovno omejena in primerna starosti učencev. Tovrstna gradiva učencu pomagajo pri razvijanju ustnega izražanja in navajanju na naravni ritem ter izgovorjavo jezika.

Strategije poslušanja: Učitelj postopno in z ustreznimi dejavnostmi pri učencih razvija enostavne strategije poslušanja ter poslušanja z gledanjem (npr.: ugibanje o temi pred poslušanjem na podlagi slikovnega gradiva, mimike ali pogovora; prepoznavanje glavnih misli, bistvenih podatkov ali okoliščin sporočanja med poslušanjem; povzemanje, dramatizacija, kratki odgovori na vprašanja po poslušanju oz. poslušanje z gledanjem).

Primeri dejavnosti: Dejavnosti pouka v šoli in na prostem so zasnovane tako, da spodbujajo vrstniško sodelovanje, gibanje in učenje skozi igro. Učenec razvija znanja in veščine z izkušnjami v neposrednem okolju. Ponudimo mu miselne izzive, ki ga pripeljejo do odkrivanja novega znanja ter povezovanja starega znanja z novim. Pri dejavnostih poslušanja je pomembno, da so učenci aktivni med samim poslušanjem. Dejavnosti, ki so primerne za učence te starosti so: poslušaj in nariši/pobarvaj/pokaži s prstom/poveži/obkroži/uredi po vrsti/popravi napake/pokaži z gibanjem itn. Primerne dejavnosti prav tako vključujejo zgodbe, ki jih bere ali pripoveduje učitelj ali gledanje risanke (npr. La mucca Lola ).

Primeri didaktičnih iger: Didaktične igre, primerne za razvijanje sprejemanja ustnega izražanja, so gibalne igre pri katerih učenci pokažejo razumevanje z gibanjem (npr. pantomima, slikovni narek, bingo ipd.). Didaktične igre, ki razvijajo sprejemanje ustnega izražanja, omogočajo povezavo miselnih aktivnosti z gibalnimi (npr. gibanje po navodilih, iskanje predmetov po učilnici po navodilih, mrzlo-toplo, iskanje predmetov določenih barv ali velikosti, iskanje imenovanih predmetov v šolski torbi ali peresnici, iskanje imenovanih barvic, pantomima, slikovna ali številčna tombola ipd.).

Učni pripomočki: Pri razvijanju razumevanja ustnega izražanja lahko uporabljamo raznolike učne pripomočke. S pomočjo lutke, ki uporablja samo italijanščino, lahko učence navajamo na poslušanje in odzivanje. S slikovnimi karticami se lahko igramo različne igre (npr. pokaži na določeno kartico, skači/teci do določene kartice, dvigni kartico med pripovedovanjem zgodbe, ko je omenjena beseda na kartici, ipd.). Pri pouku lahko namesto kartic uporabljamo vsakdanje predmete (npr. šolske potrebščine, plišaste igrače, oblačila, pribor in jedi iz plastike ali lesa ipd.). Pri razvijanju razumevanja avdiovizualnega gradiva uporabljamo (avdio)posnetke na spletu, digitalne igre, risanke ali pesmi. V okviru razvijanja ustnega izražanja učence postopno učimo aktivnega poslušanja (3.3.2.1). Raznolike didaktične igre pripomorejo k zaznavi in prepoznavi lastnega doživljanja (3.1.1.1) in zavedanja pomena vsakodnevnega gibanja za zdravje in dobro počutje. (3.2.1.1) (3.3.2.1) (3.1.1.1) (3.2.1.1)

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Načini izkazovanja znanja naj omogočajo čim večjo raznolikost in avtentičnost oblik preverjanja in ocenjevanja znanja. Učenec razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva pokaže z govornim in pisnim odzivom ter na druge načine, možen je tudi nebesedni odziv. Učenec naj ima možnost izbire različnih dejavnosti, s katerimi lahko z raznolikimi izdelki pokaže svoje razumevanje. Priporočene dejavnosti. Govorno nastopanje, izvedba intervjuja (npr. razredna raziskava z uporabo ustaljenega sporazumevalnega vzorca), igra vlog, uprizarjanje besedil v obliki kratke gledališke predstave, risanje, ilustriranje, prikaz z uporabo grafičnih organizatorjev (npr. miselni vzorec ipd.), izdelki, ki so nastali na osnovi slišanih navodil (npr. priprava jedi po receptu, priprava skice ali načrta, priprava stripa itd.).

OPISNI KRITERIJI: Pri počasnem in razločnem govorjenju ali poslušanju avdio vizualnih gradiv učenec razume, glavno temo, bistvene poudarke, posamezne pogosto rabljene besede, besedne zveze, kretnje, osnovne fraze, ki se nanašajo nanj, na njegovo družino in na konkretno okolico, preprost opis predmeta (npr. velikost, barvo, lokacijo) in besede, ki jih pogosto sliši (npr. pozdravi, osebni podatki, števila, dnevi, barve). Razumevanje izkaže s kratkim odzivom v slovenščini ali v italijanščini ali to pokaže z nebesednim izraznim sredstvom. Učenec iz pesmi ali zgodbe, če jo posluša večkrat in jo lahko tudi gleda, sledi dogajanju, z gibi pokaže vsebino in nariše osebe, predmete in dogodke.

Didaktična priporočila: Področje ni samostojno. Vse teme se razvijajo soodvisno in se prepletajo z ostalimi. Poslušanje z gledanjem je aktiven proces, pri katerem učenec aktivno obdeluje informacije. Zato je ključnega pomena, da učitelj pri dejavnostih, ki temeljijo na poslušanju z gledanjem, uporablja ustrezne podporne strategije, kot je na primer zagotavljanje ustreznega konteksta. Pri poslušanju z gledanjem učenec kot aktiven poslušalec/gledalec sprejema in obdeluje neposredno govorjeno besedilo ali govorjeno besedilo, posredovano prek zvočnega in avdiovizualnega zapisa, ki ga tvori eden ali več govorcev z namenom razumevanja vsebine izvirnega govora. Pomembno je, da pri tem uskladimo zahtevnost vnosnega besedila, nalog in izdelkov. Besedilo in okoliščine: prilagojeni in jasno strukturirani. Govor: počasen in jasen z nejezikovno podporo. Vrste gradiv: igrani prizori, video posnetki, risani filmi. Odziv: nebesedni ali besedni, v italijanščini, izjemoma tudi v materinščini. Ob razvijanju razumevanja avdiovizualnih gradiv učenci intuitivno ali zavestno (individualno ali v skupini) vzpostavljajo odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje in procesov ustvarjanja. (1.3.1.1)

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Ustno. Besedni ali nebesedni odziv v slovenščini ali italijanščini ter dejavnosti z avdio vizualno podporo (npr. aktivnosti po navodilih - ples, razgibalne vaje, pred opismenjevalne - grafomotorične vaje). Pisno. Ob sledenju avdio vizualnega posnetka razvrščajo, dopolnjujejo, povezujejo, barvajo, seštevajo, odštevajo, zapisujejo črke, zloge, besede in besedne zveze.

OPISNI KRITERIJI: Učenec razume in sledi kratkim avdio ali video navodilom, če so posredovana jasno in počasi. S pomočjo slikovnih informacij in predhodnega znanja lahko prepozna vsebino video zapisa in sledi navodilom ali prebere in izvede preproste računalniške ukaze. Učenec ugotavlja razlike med izvirno fotografijo in fotografijo, ki jo generira umetna inteligenca (UI). S pozornim poslušanjem učenec ugotavlja pristnost govorca. To pomeni, da senzibilizira poslušanje in se poskuša kritično opredeliti ali je bralec besedila pristen (npr. naravni govorec) ali računalniško ustvarjen (npr. branje prevajalnika).

Didaktična priporočila: Področje ni samostojno. Vse teme se razvijajo soodvisno in se prepletajo z ostalimi. Pri učenju branja v italijanščini je ključnega pomena postopnost. Dejavnostim bralnega razumevanja namenjamo večjo pozornost v 3. razredu, vendar se branje že od začetka učenja močno prepleta z drugimi jezikovnimi spretnostmi, predvsem s poslušanjem in govorjenjem. Za učenca je pri branju v italijanščini zelo koristno, če ima določen nabor besedišča, ki mu olajša izgovarjanje prebranih besed. Učence je potrebno navajati na redno branje, tako v razredu kot doma. To lahko storimo z razredno knjižnico, kjer so jim na razpolago knjige in revije, ki jih berejo ali listajo med odmori ali v določenem času med poukom. Okolje branja ni samo učilnica, ampak ga lahko razširimo na zunanje površine (npr. knjižnica, hodnik, vrt, igrišče, park itd.).

Besedila in okoliščine ter primeri besedil: Bralno gradivo naj ustreza starostni in jezikovni ravni učencev. Gradivo naj bo zanimivo in privlačno, da spodbudi motivacijo za branje. Besedila so prilagojena in jasno strukturirana s ponavljanji oz. vzporednimi strukturami, povedi so preproste. Besedila so napisana v knjižnem jeziku. Navezujejo se na obravnavane teme in imajo konkretno ali domišljijsko vsebino. Vsebujejo pogosto rabljeno besedišče in preproste slovnične strukture ter bogato vizualno podporo. Učenci berejo posamezne besede, fraze, povedi, navodila, napise, obvestila, vabila, pesmi, izštevanke, pravljice, slikanice, preproste opise, krajše zgodbe, uganke, problemske naloge, pripovedna besedila z dialogi, v katere se učenci lažje vživijo (npr. stripi itd.). Vsebine besedil izhajajo iz različnih učnih predmetov in različnih vsebin. Pri izbiri bralnega gradiva upoštevamo tudi interes učencev.

Bralne strategije: Za razumevanje prebranega je pomembno, da učenec spozna in usvoji bralne strategije. Pred začetkom branja lahko učenci pregledajo naslov, podnaslove, ilustracije, zgradbo besedila in napovedujejo, o čem bo besedilo govorilo. To jim lahko pomaga pri pripravi na branje, razumevanju besedila in osmišljanju branja. Med branjem naj učenci aktivno sodelujejo. Označijo naj ključne besede, poudarke ali neznane besede, zastavljajo vprašanja o prebranem besedilu, ugibajo, kaj sledi, dopolnijo manjkajoče podatke ali povzamejo ključne informacije. Učitelj spodbuja učence k uporabi slovarja, ko naletijo na neznane besede ali izraze. Nadalje jih uči razumevanja besedila z uporabo konteksta kot npr. ugotavljanje pomena neznanih besed s pomočjo znanih besed v besedilu. Po branju besedila učitelj spodbuja učence, da se pogovarjajo o vsebini prebranega, delijo svoje misli in izražajo svoje mnenje (npr. to mi je všeč, to mi ni všeč). To jim pomaga pri razvijanju razumevanja in kritičnega mišljenja. Odzivanje lahko poteka tudi v slovenščini ali nebesedno.

Primeri dejavnosti: Učitelj spodbuja motivacijo za branje tako, da učencem bere slikanice, pri branju pa spreminja glasove, pozove učence, da ugibajo o pomenu, se pogovarjajo o vsebini zgodbe ipd. Učenci ob gledanju slikanice povežejo besede z njihovo izgovorjavo in pomenom. Med večkratnim branjem slikanice se učenci pridružijo z branjem, saj zgodbo običajno poznajo na pamet. Na začetku so bralne dejavnosti na ravni besed (npr. iskanje določenih besed v besedilu, kategoriziranje besed glede na temo, povezovanje besed s slikami). Od besed preidemo na raven povedi in krajših besedil, kjer lahko učenci iščejo pravilno sliko, ki opisuje poved ali besedilo, preberejo besedilo in ga glede na pomen ilustrirajo, uredijo povedi v pravilni vrstni red, berejo, iščejo določene podatke v besedilu ipd. Zaželeno je, da čim večkrat vključimo igralne dejavnosti, ki so tesno povezane z učenčevimi interesi in z motivacijo za učenje in branje (npr. igre s karticami z besedami, ki imajo na drugi strani sliko pomena besede). Učenec lahko kadarkoli pogleda sliko, da lažje prepozna in prebere zapis oziroma preveri svoje razumevanje. Učitelj mu pomaga pri pravilni izgovorjavi. Pomembno je vključevanje motoričnih iger (npr. učenci tečejo do kartice z napisano besedo, povedjo, ki jo povemo).

Primeri didaktičnih iger: Igra spomin, kjer so na nekaterih karticah napisane besede, na drugih pa so ujemajoče slike (učenci iščejo pare). Igra bingo, kjer so besede na kartončku napisane, učitelj jih izgovarja. Namizne igre, kjer učenci preberejo navodila v okvirčkih in jih izvršijo (npr. štej do deset, trikrat skoči ipd.). Lov na zaklad, kjer rešijo uganko napisano na listu in ugotovijo, kje je naslednja postaja.

Učni pripomočki: Uporaba računalnika in druge informacijske tehnologije je lahko velika podpora pri učenju branja in razumevanja prebranega. Priporočljiva je uporaba tehnologije, ki besedilo spremeni v govor ali obratno, govor v besedilo. Učenci naj bodo obdani s knjigami, slikanicami, revijami, plakati z napisanimi besedami, ipd. Pri branju lahko uporabljamo tudi kartice z napisanimi besedami, povedmi, besedili in drugo.

Vrste besedil: krajša (npr. sporočilo, opis ali navodilo).: Odziv: besedni ali nebesedni, praviloma v italijanščini ali v materinščini. Dejavnosti bralnega razumevanja razvijajo učenčevo bralno razumevanje besedil. Učenec prične z bolj tekočim branjem (v 3. razredu) in razume enostavna bralna gradiva, napisana v italijanskem standardnem jeziku (1.1.4.1.). Z izbiro primernih gradiv učitelj spodbuja, da učenci raziskujejo in spoznavajo italijansko kulturo in umetnost (1.3.1.1). Dejavnosti bralnega razumevanja se lahko izvajajo na tudi na prostem, da učenci razvijejo pozitiven odnos do gibanja (3.2.1.2). Z učiteljevo pomočjo pričenjajo z enostavnim iskanjem informacij v digitalnih medijih(4.1.1.1 ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qdfrrqn )). (1.1.4.1) (1.3.1.1) (4.1.1.1) (3.2.1.2)

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Nebesedni odziv (npr. nariše, obkroži, pokaže na sliki). Kratek odziv v italijanščini ali v učnem jeziku. Priporočeni načini izkazovanja znanja omogočajo čim večjo raznolikost in avtentičnost oblik preverjanja in ocenjevanja. Učenec naj ima možnost izbire različnih dejavnosti, s katerimi lahko z raznolikimi izdelki pokaže svoje razumevanje. Priporočene dejavnosti so: reševanje nalog (npr. naloge povezovanja, razvrščanja, dopolnjevanja, vstavljanja, opisovanja ipd., uprizarjanje besedil (dramatizacija), risanje, skiciranje, ilustriranje, prikaz z uporabo grafičnih organizatorjev (miselni vzorec, pojmovna mreža, časovni trak ipd.) Primeri izdelkov so: govorni nastopi ob plakatu ali drsnici, izdelki, ki so nastali na osnovi prebranih navodil (npr. priprava jedi po receptu, priprava skice ali načrta, priprava stripa), ustvarjalni izdelki, ki so nastali na podlagi prebranega besedila (slikovni slovarček, strip, plakat, poster ipd.).

OPISNI KRITERIJI: Učenec izrazi razumevanje prebranega v učnem jeziku, s kratkim besednim odzivom v italijanščini ali to pokaže z nebesednim odzivom. Razumevanje navodil, glavne misli in poudarkov ter splošnih informacij.