italijanščina kot drugi jezik

Učenec nadaljuje z razvijanjem veščin in strategij sprejemanja, ki jih je pridobil v 1. VIO. Sprejemanje zajema dve skupini ciljev: razumevanje ustnega izražanja[1] ( #_ftn1 ) (poslušanje in slušno razumevanje) in avdiovizualnega gradiva (poslušanje z gledanjem) ter bralno razumevanje. Učenec sprejema besedila, ki so govorjena v živo ali posneta, pisna in avdiovizualna. Za razumevanje besedil uporablja strategije, kot so izraba ilustracij, oblikovanosti, (pod)naslovov, položaja v besedilu, sklepanje iz sobesedila ter izraba jezikovnih opor (npr. številke, imena). Besedila so kratka in enostavna, zapisana v standardnem italijanskem jeziku, podprta z nejezikovno in/ali vizualno podporo, lahko so digitalna. Vsebina je učencem blizu in poznana. Učitelj spremlja, preverja in ocenjuje učenčevo razumevanje različnih vnosnih besedil. Ob koncu 2. VIO učenec zna izluščiti glavno misel in določene informacije iz besedil ter razume pogosto besedišče in besedne zveze, ki so mu blizu in izhajajo iz njegovega neposrednega življenjskega okolja. Pri razvijanju sprejemniških strategij se vsebinsko omejimo na področja, navedena v priponki pod razdelkom Didaktična priporočila .

[1] ( #_ftnref1 )Ime lestvice »Razumevanje ustnega izražanja« v novejšem SEJU nadomešča »Slušno razumevanje«. Do spremembe je prišlo zaradi prilagoditve izrazov, ki bi bili uporabni tudi za znakovne jezike in tako bolj vključujoči glede načina sporazumevanja. Izraz »ustni« v skupnosti gluhih in naglušnih vključuje namreč tudi kretanje (SEJO, 2023, 19–20).

Tema sprejemanja ni samostojna, temveč se razvija v soodvisnosti od tvorjenja, interakcije, posredovanja, raznojezične in medkulturne zmožnosti ter sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti.

Učitelj naj učencem ponudi raznolika in avtentična besedila, prilagojena njihovi ravni znanja. Vsebina teh besedil naj bo splošna in učencem blizu (vsakdanje življenje in znano okolje). Učitelj omogoča učencem čim večji jezikovni vnos z besedili in gradivom ter uporabo drugega jezika kot sredstva komunikacije v razredu (npr. gibalne dejavnosti se izvajajo z navodili v italijanščini (3.2.1.3). Učenci istočasno razvijajo in uporabljajo strategije sprejemanja in razvijajo spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1), intuitivno ali zavestno vzpostavljajo odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje in procesov ustvarjanja (1.3.1.1). Z izbiro pravih gradiv lahko učitelj učence spodbuja, da pričnejo z raziskovanjem in spoznavanjem italijanske kulture in umetnosti (1.3.3.1).

Strategije sprejemanja , ki vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje, so:

Uporaba ilustracij, oblikovanosti naslovov, podnaslovov, položaja v besedilu,

Sklepanje iz sobesedila in okoliščin (učenci sklepajo o pomenu neznane besede iz preprostega sobesedila),

Uporaba jezikovnih opor od številk do lastnih imen, od besednih korenov, predpon do obrazil, časovnih in logičnih povezovalcev,

Uporaba avdiovizualnih opor (učenci sklepajo o pomenu neznane besede, besednih zvez oziroma situacije na podlagi videnega in slišanega v videoposnetku).

Pri izboru besedil za sprejemanje upoštevamo, da so besedila:

Avtentična s prilagoditvami glede na jezikovno znanje in poznavanje vsebine,

Po dolžini in zahtevnosti prilagojena ravni izobraževanja,

Z znano vsebino,

Z vsebino, ki je blizu učencem,

Z osnovnim besediščem, ki vsebuje osnovne jezikovne strukture za predvideno raven.

Na ta način učenci razvijajo sprejemanje besedil in se učijo analizirati in vrednotiti vsebino besedil.

(1.3.1.1) (1.3.3.1) (3.2.1.3) (3.3.2.1)

Razumevanje poslušanega in prebranega besedila: Razumevanje poslušanega in prebranega besedila je kompleksna mreža znanj, zmožnosti in sposobnosti, ki se razvijajo ciklično in vzajemno (npr. boljši besedni zaklad omogoča lažji dostop do pomena in vsak dostop do pomena širi besedni zaklad), zato je pomembno, da pri razvijanju spretnosti sprejemanja začnemo pri osnovah

In postopoma uvajamo višje ravni razumevanja.: Ob prvih stikih z jezikom pri poslušanju razvijamo občutljivost za intonacijo, sposobnost členjenja vezane govorice na besede ter razločevalnega poslušanja predvsem glasov v italijanščini, ki se razlikujejo do slovenščine (npr. podvojeni soglasniki pala in palla ). Branje začnemo uvajati v tretjem razredu, ko je učenje branja v slovenščini že dovolj utrjeno, da ne prihaja do večjih interferenc med jezikoma. Pri tem posebno pozornost usmerjamo v črke in črkovne sklope (grafeme), ki se v italijanščini razlikujejo od slovenščine, tako da jih zapišemo odebeljeno, z drugačno barvo ali velikostjo od drugega besedila. Tabela 1 povzema cilje razvijanja sprejemanje v treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih (VIO) v osnovni šoli. 1. VIO 2. VIO 3. VIO 1. r. 2. r. 3. r. 4. r. 5. r. 6. r. 7. r. 8. r. 9. r. Poslušanje, ki ga spremljajo nebesedni kodi (gib, slika, Poslušanje in branje besedil za razvijanje zmožnosti predmeti) za razvoj intonacije, izgovarjave, in osnovne Branje besed in kratkih prepoznavanja glavne teme besedila in posameznih vsebin, ki si zmožnosti slušnega razumevanja. povedi za razvoj začetne po težavnosti sledijo v naslednjem vrstnem redu: pravopisne zmožnosti. 1. dejstva, ki so navedena v besedilu, 2. časovna zaporedja dogodkov, 3. tema (delov) besedila, 4. sklepanje o pomenu ali podpomenu besede, 5. dedukcija. Načelo postopnosti razvijanja spretnosti sprejemanja se udejanja z izbiro ustreznega besedila , didaktičnega

Besedilo: Na zmožnost razumevanja besedila vplivajo naslednje spremenljivke: dolžina besedila, sobesedilne informacije, ki omogočajo lažji dostop do pomena, zgoščenost besedila, tj. frekvenca ponovitve predvsem ključnih besed, poznavanje pomena ključnih besed, pojavljanje neznanih besed v različnih kontekstih, pri poslušanju pa še število govorcev in kakovost zvočnega posnetka. Poleg tega na razumevanje besedila vplivajo spremenljivke, vezane na posameznega učenca, npr. besedni zaklad in splošno znanje, ki omogočata, da učenec ustrezneje in lažje dostopa do pomena neznanih besed oziroma do pomena (delov) besedila, tudi če se v njem pojavljajo neznane besede.

Didaktični postopek: Rimska didaktična skupina Dilit zagovarja razvijanje zmožnosti sprejemanja brez uvajalnih dejavnosti. Menijo, da poslušalca oziroma bralca te preveč usmerjajo v vidike besedila, ki jih je izbral učitelj ali učbenik, in ga s tem prikrajšajo za veselje do samostojnega raziskovanja in odkrivanja besedila, njegovih pomenov, ki jih učenci med seboj primerjajo, se o njih pogovarjajo ter s tem poglabljajo sámo razumevanje besedila. Nasprotno pa se beneška didaktična šola zavzema za humanistično-afektivni pristop k učenju jezikov in meni, da mora biti razvijanje spretnosti sprejemanja strukturirano in obsegati tri faze: pripravljalno fazo (pred poslušanjem oziroma branjem), fazo poslušanja oziroma branja in fazo po poslušanju oziroma branju . V pripravljalni fazi učence pripravimo na predrazumevanje besedila, tako da jim predstavimo temo besedila in ključne besede, in jih motiviramo za poslušanje ali branje, s tem ko v njih vzbudimo pričakovanje odkrivanja vsebine besedila (it. grammatica dell'anticipazione ). To naredimo npr. tako, da pokažemo sliko in učence povabimo, da jo opišejo (ključne besede) ter napovemo poslušanje oziroma branje besedila in jih vprašamo, o čem menijo, da govori besedilo ( tema , pričakovanje ). V začetnih fazah je pomembno, da učenci že pred poslušanjem ali branjem spoznajo pomen ključnih besed in da se njihova napoved teme in vsebine besedila uresniči. V zadnjem VIO pa lahko namesto slike uporabimo naslov, ki omogoča različne interpretacije, vsebuje preneseni pomen itd. S soočanjem mnenj dosežemo vse cilje pripravljalne faze poslušanja oziroma branja besedila. Fazi poslušanja oziroma branja besedila in faza po tem imata vsaj dve ponovitvi.

Didaktični postopek: Po prvem poslušanju oziroma branju preverimo globalno razumevanje besedila , tako da npr. vprašamo, ali je bila napoved učencev o temi in vsebini besedila točna ( Avete indovinato ?) in uvedemo podrobno razumevanje besedila , ki sledi po drugem poslušanju oziroma branju ( Da che cosa l'avete capito ?). Podrobno poslušanje in branje se v 2. VIO izvaja na krajših delih besedila skladno z načelom didaktične enote. Besedilo, ki je predolgo, da bi ga lahko podrobno obravnavali v eni šolski uri, torej razdelimo na manjše zaključene enote in ga obdelamo postopoma. Tri osnovne faze didaktične enote so globalnost (it. globalità ), analiza (it. analisi ) in sinteza (it. sintesi ). Fazo globalnosti izvedemo ob prvem poslušanju oziroma branju, fazo analize po potrebi razdelimo na več enot in jo s tem izvedemo v več ponovitvah poslušanja oziroma branja odlomkov besedila, ki ga v fazi sinteze učenci nato povzamejo s produktivnimi zmožnostmi (govorjenje, pisanje). V osnovni šoli uporabljamo predvsem didaktični postopek beneške didaktične šole, saj so zmožnosti razumevanja učencev omejene tako s kognitivnim razvojem (logično-deduktivne zmožnosti se začnejo razvijati po 12. letu starosti) kot z ravnijo sporazumevalne zmožnosti v italijanščini. V 3. VIO lahko uvedemo tudi poslušanje oziroma branje, ki ga zagovarja rimska didaktična skupina Dilit, če učitelj presodi, da imajo učenci že dovolj razvito sporazumevalno zmožnost v italijanščini oziroma v sklopu notranje diferenciacije pouka. Tabela 2 shematsko prikazuje ustreznost didaktičnega postopka za razvijanje spretnosti sprejemanja v treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih (VIO) v osnovni šoli. 1. VIO 2. VIO 3. VIO 1. r. 2. r. 3. r. 4. r. 5.

Didaktični postopek: r. 6. r. 7. r. 8. r. 9. r. Razvijanje razumevanja poslušanega oziroma prebranega besedila v treh fazah: • pripravljalna faza (motivacija, predrazumevanje), • Model faza poslušanja oziroma branja, razvijanja sprejemalnih zmožnosti Dilit • faza preverjanja razumevanja poslušanega oziroma prebranega besedila.

Naloge za preverjanje razumevanja poslušanega oziroma prebranega besedila: V prvem razredu, ko je marsikateri učenec v t. i. tihem obdobju, za katerega je značilno, da otrok sprejema jezikovne informacije iz okolja in jih ureja v elementarne sisteme, ki so individualni spremenljivi (izpopolnjujejo se s sporazumevalnimi izkušnjami), lahko razumevanje poslušanja preverjamo besedno (npr. odgovori na vprašanja), lahko pa tudi nebesedno , tako da opazujemo, ali se učenec odziva skladno z besedno informacijo, ki jo je prejel, npr. vieni qui , salta come il coniglio , prendi il quaderno , colora il libro sul tavolo con il colore blu itd. V nadaljevanju uvajamo naloge preverjanja razumevanja, ki so miselno vse zahtevnejše. Pričnemo s preverjanjem razumevanja dejstev in informacij , navedenih v besedilu (npr. di che colore è la bici di Lara ?). Nadaljujemo s preverjanjem razumevanja pravilnega sosledja dogodkov , ki so omenjeni v besedilu ( prima – dopo ), pri čemer najprej uvajamo besedila, v katerih je to sosledje predvidljivejše (npr. jutranje rutine) v smeri proti manj predvidljivemu sosledju. Naloge preverjanja razumevanja pravilnega sosledja dogodkov so posebej učinkovite v primerih, ko se naravno sosledje in sosledje v besedilu razlikujeta. Tretja stopnja zahtevnosti preverjanja razumevanja se nanaša na povzemanje besedila ali delov besedila, tako da učenec navede temo (npr. naslovi besedilo ali del besedila). Sledi stopnja, v kateri učenec sklepa o pomenu ali podpomenu besede iz sobesedila . To strategijo lahko razvijamo z različnimi tehnikami, npr.

Naloge za preverjanje razumevanja poslušanega oziroma prebranega besedila: z opiranjem na že znano ključno besedo ( stasera ceniamo al ristorante , kjer je beseda ristorante pomemben namig, ki besedišče jezika zoži na izbrana pomenska polja), z usmerjanjem pozornosti na logično semantične odnose v povedi ( tutti lo sapevano , solo lui lo ignorava , kjer beseda solo nakazuje na izjemo, torej je odnos med stavkoma protipomenski), s priklicem iz spomina besed z enako osnovo ipd. Vaje pete stopnje zahtevnosti razumevanja, dedukcijo , lahko uvajamo šele v 3. VIO, ko se je v otrocih že začel razvoj logično-deduktivnega mišljenja. Tabela 2 prikazuje ustreznost nalog za preverjanje spretnosti sprejemanja v treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih (VIO) v osnovni šoli. 1. VIO 2. VIO 3. VIO 1. r. 2. r. 3. r. 4. r. 5. r. 6. r. 7. r. 8. r. 9. r. nebesedno dejstva in informacije, ki so navedeni v besedilu sosledje dejanj preprosto povzemanje sklepanje o pomenu ali podpomenu besed glede na sobesedilo preprosto sklepanje V italijanščini kot jeziku okolja, ki se ga učenci učijo zaporedno za slovenščino, se posamezne ravni zahtevnosti preverjanja razumevanja zmožnosti sprejemanja uvajajo kasneje kot v učnem jeziku šole (slovenščini).

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: Učenec razvija zmožnost razumevanja govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva z znanimi vsebinami. Ob poslušanju raznovrstnih gradiv intuitivno ali zavestno (individualno in v skupini) vzpostavlja odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje in procesov ustvarjanja ter ob tem prepoznava lastna doživetja in se vživlja v izkušnjo drugega (1.3.1.1). Razvija spretnosti aktivnega poslušanja, asertivne komunikacije (3.3.2.1). Dejavnosti se lahko odvijajo na prostem, s čimer vzpodbujamo učence, da razumejo pomen vsakodnevnega gibanja za zdravje in dobro počutje (3.2.1.1). Dejavnosti ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva učencu omogočajo razumevanje izvirnega, na začetni stopnji učenja pa prirejenega govora, ki ga učitelj posreduje v živo ali z zvočnim/avdiovizualnim zapisom. Zelo primerni so šolski primeri kratkih nekajminutnih zvočnih posnetkov (t. i. podcast), ki jih najdemo na spletu. Na začetku so besedila preprosta in kratka, postopoma prehajamo na nekoliko daljša in zahtevnejša. Besedila so učencu blizu, opisujejo njegov vsakdan in ožje okolje, poslušajo se večkrat. Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva razvijamo po korakih, ki so navedeni v nadaljevanju. Dejavnosti pred poslušanjem Pred poslušanjem besedila učitelj pripravi učenca za dejavno sprejemanje vsebine v drugem jeziku, nato izbere ustrezno obliko in vsebino, ki sta najprimernejši za določeno besedilno vrsto in stopnjo učenčevega jezikovnega znanja:

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: usmerjen pogovor o vsebini besedila,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: preverjanje predhodnega poznavanja vsebine,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: priprava miselnih vzorcev,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: predstavitev slikovnega gradiva,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: posredovanje ključnih fraz in besed,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: seznanitev z nalogo, ki jo bodo reševali med poslušanjem. Dejavnosti med poslušanjem Učenec naj po potrebi besedilo posluša večkrat. Med poslušanjem ga učitelj usmerja v različne dejavnosti, npr.:

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: prepoznavanje besedila (vrsta, vsebina, kraj, čas …),

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: reševanje nalog z nebesednim odzivom (npr. barvanje, risanje, zapis poteka dogajanja po točkah, izpolnjevanje preglednic, dopolnjevanje slike),

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: reševanje z besednim odzivom (vprašanja izbirnega, odprtega in alternativnega tipa),

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: reševanje nalog po navodilih (prenašanje informacij v tabelo, izpolnjevanje obrazcev, risanje poti na zemljevidu),

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: dopolnjevanje besedila: kot preizkus zaprtega tipa, pri katerem učenec v besedilo vstavlja manjkajoče izraze ali povedi; učencu se na začetni stopnji učenja posreduje rešitve v nepravilnem vrstnem redu,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: igra vlog pri poslušanju: učenec izbere vlogo v pogovoru in ko učitelj ustavi predvajanje posnetka, učenec sam nadaljuje govor; pri vnovičnem poslušanju pa preverja svojo različico s posnetkom govora,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: povezovanje posameznih delov besedila (dialoga, zgodbe, slike z besedilom), urejanje besedila glede na časovno zaporedje, kraj dogajanja,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: analiza zapisa slušnega besedila: učenec analizira fonemske, slovnične in besedilne sestavine besedila; ob poslušanju besedila si učenec označi razlike med pisnim in slušnim besedilom. Dejavnosti po poslušanju Učenec se na poslušano besedilo odziva nebesedno in besedno z reševanjem raznolikih vaj. Končna faza dejavnosti razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva spodbuja učenca k ustvarjalnemu odzivanju na predstavljeno besedilo, združevanju pridobljenih informacij v slušno sestavljenko, izražanju svojih stališč in občutij, povezovanju vsebine besedila s svojimi izkušnjami, izvajanju igre vlog itd. Nekatere možnosti, ki jih lahko učitelj posreduje učencu v neomejenem številu, so:

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: oblikovanje vprašanj in odgovorov o temi izbranega slušnega besedila,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: izbiranje ustreznega naslova besedilu (enega med več naslovi),

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: ustvarjanje besedila: iz poslušane zgodbe učenec oblikuje intervju ali zgodbo dramatizira, opisuje osebe in drugo,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: oblikovanje vprašanj in odgovorov o temi izbranega slušnega besedila,

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: izbiranje ustreznega naslova besedilu (enega med več naslovi),

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: ugotavljanje značaja govorca na podlagi njegovega razpoloženja, tona in barve glasu. Govorjena besedila, ki so posneta, posredovana po medijih ali posredovana v medsebojni komunikaciji v živo, imajo te lastnosti:

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: so kratka, po potrebi prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana;

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: število govorcev je omejeno (2–3) in njihove vloge so popolnoma jasne;

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: besedila so govorjena v standardnih različicah govorjene italijanščine, govor je prilagojen, po potrebi umetno počasen in razločen;

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: navezujejo se na učencu znane in razumljive vsebine z njegovega osebnega in družbenega področja;

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: imajo konkretno, vsakdanjo vsebino;

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: vsebujejo konkretno, pogosto rabljeno besedišče;

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: vsebujejo preproste slovnične strukture (govorjena besedila spremlja bogata nebesedna in druga podpora (npr. interpretacija govorice telesa, mimika, okoliščine, slika itn.);

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: ni motečih šumov in drugih zvočnih motenj. (1.3.1.1) (3.2.1.1) (3.3.2.1)

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Učenec razumevanje govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva pokaže z govornim in pisnim odzivom (lahko tudi v slovenščini), mogoč je tudi nebesedni odziv. Priporočeni načini izkazovanja znanja omogočajo čim večjo raznolikost in avtentičnost oblik preverjanja in ocenjevanja. Učencu se omogoči, da z možnostjo izbire različnih dejavnosti pokaže svoje razumevanje z raznolikimi izdelki. Priporočene dejavnosti:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: govorni nastop,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pripovedovanje in/ali pisanje zgodbe, opisa, doživetij, obnove ipd.,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: intervju,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: igra vlog,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: uprizoritev kratkih gledaliških predstav,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: risanje, prikaz z uporabo grafičnih organizatorjev (miselni vzorec, časovni trak ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pretvorba besedil v drugo obliko (npr. menjava perspektiv, govorcev) ali v drugo besedilno vrsto (npr. dialog v pripoved). Primeri izdelkov:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: raznolika pisna besedila (obnova, izpis ključnih podatkov, odgovori na vprašanja ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: zvočni in video posnetki govora (govorna predstavitev, govorni nastop),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: dramatizacija,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poustvarjalna besedila (intervju z osebo iz prejetega besedila, nadaljevanje zgodbe, predstavitev oseb, pravljica/zgodba z lastnim zaključkom itd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdelki kot rezultat slišanih navodil (recept, skica ali načrt ipd.).

OPISNI KRITERIJI: Pri preverjanju slušnega razumevanja je poudarek na razumevanju bistva besedila. Učenec izlušči zahtevane informacije, zna slediti dogajanju in pri tem uporablja slušne strategije. Pri oblikovanju opisnih kriterijev slušnega razumevanje besedil in avdiovizualnega gradiva upoštevamo:

OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje vrste besedila ali avdiovizualnega gradiva,

OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje bistva sporočila,

OPISNI KRITERIJI: razumevanje osnovnega besedišča,

OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje zaporedja dogodkov,

OPISNI KRITERIJI: iskanje določenih podatkov.

Didaktična priporočila: Dejavnosti bralnega razumevanja usposabljajo učenca za branje in razumevanje različnih zvrsti izvirnega besedila. Učiteljeva naloga je posredovati različne bralne strategije, na podlagi katerih učenec razume prebrano besedilo po pomenskih sklopih. Učenec izbira različne bralne strategije na podlagi načrtovanega cilja:

Didaktična priporočila: preleti besedilo in ga uvrsti po namenu in uporabnosti;

Didaktična priporočila: prebere besedilo, da izlušči temeljno sporočilo;

Didaktična priporočila: prebere posamezne sklope besed in jih združuje v smiselne celote;

Didaktična priporočila: prebere besedilo, da razume podrobnosti;

Didaktična priporočila: natančneje prebere dele besedila, da poišče podrobne podatke. Zapisana besedila za razvijanje bralnega razumevanja so kratka (2–3 odstavki) neumetnostna in umetnostna besedila, besedila so prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana, napisana v standardni različici italijanščine s konkretno vsebino, pogosto rabljenim besediščem in preprostimi slovničnimi strukturami. Primerna besedila so lahko razlage in navodila za razredne in druge dejavnosti, dialogi, opisi (dogajanj, oseb, živali, stvari, prostora, kraja), priložnostna besedila (čestitka, voščilo, vabilo, razglednica), obvestila, pesmi (poezija, petje), osebna pisma, pravila, navodila (za uporabo preprostih naprav ali izdelavo stvari), pravljice, programi prireditev, recepti, reklamna sporočila, risanke, šale, televizijski in radijski sporedi, urniki, zgodbe, basni.

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: Bralno razumevanje razvijamo v treh korakih. Dejavnosti pred branjem Učitelj ima veliko možnosti, navajamo nekaj primerov:

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: predstavi besedilo, tako da prikliče že usvojene sestavine podobnega besedila in besedišča;

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: obravnava besedilo v pogovoru z učenci in ga členi v miselni vzorec;

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: na različne načine posreduje ključne izraze besedila, lahko tudi v obliki testa izbirnega tipa;

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: spodbuja učence, da sami oblikujejo besedilo na podlagi ponazoril; ta so lahko vizualna (fotografije, risbe, sheme) ali označena z naslovi, podnaslovi;

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: posreduje slikovni material, povezan z vsebino besedila; učenci izražajo svoja občutja, vtise, napišejo zgodbo; posreduje poglavitne sestavine besedila v neurejenem stanju, učenec smiselno ureja posamezne dele besedila; posreduje skrajšano obliko besedila itd.;

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: umesti besedilo v kontekst;

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: prikliče vsebino podobnega besedila v materinščini. Dejavnosti med branjem Učenec:

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: izlušči pomen besedila iz sobesedila na podlagi sestave besed, prejšnjega znanja ali slik (dedukcija);

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: odgovarja na vprašanja izbirnega tipa (odgovori: pravilno/napačno) in na odprta vprašanja, ki ga usmerjajo k prepoznavanju sporočila in vodijo k sklepanju ter razvijajo njegovo jezikovno znanje in bogatijo njegove izkušnje;

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: povezuje slikovno gradivo, dele besedila v celoto;

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: ureja odstavke ali povedi v logičnem zaporedju, sestavine dialoga po vlogah;

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: dopolnjuje besedilo (razvija naslov v popolno poved, dopolnjuje povedi, vstavlja manjkajoče izraze v povedi ali manjkajoče povedi v besedilo, na podlagi podatkov v besedilu načrtuje zemljevid, popravlja napake, rešuje križanke, dopolnjuje obrazce …);

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: zapisuje oporne točke: vpisuje informacije v tabelo, izpisuje ključne besede, povedi;

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: povezuje besedila med seboj: primerjava besedil v materinščini in drugem jeziku;

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: sprejema odločitve, rešuje probleme (ob prospektu načrtuje izlet);

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: prepoznava besedilne vrste, vsebine, posebne funkcije besedila (zahteva, zahvala);

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: razume navodila (recept, opis poti, navodila za izdelavo). Dejavnosti po branju Te dejavnosti preverjajo razumevanja prebranega besedila, spodbujajo učence k izražanju svojih vtisov, občutij, mnenj in odnosa do prebranega besedila. Predhodno obravnavana besedila so primerna tudi za naloge iz poznavanja in rabe jezika in utrjevanje besedišča. Nekaj primerov dejavnosti, ki jih učenec izvaja po branju besedila:

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: oblikovanje besedila ob danih ključnih besedah,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: utemeljevanje lastnih razlag besedila v primerjavi s sošolčevimi,

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: uporaba besedila za vajo s slovničnimi strukturami. Zapisana besedila za razvijanje bralnega razumevanja so kratka (2–3 odstavki), večinoma prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana, napisana v standardni različici italijanščine s konkretno vsebino, pogosto rabljenim besediščem in preprostimi slovničnimi strukturami. Vrste besedil so lahko razlage in navodila za razredne in druge dejavnosti, dialogi, opisi (dogajanj, oseb, živali, stvari, prostora, kraja), priložnostna besedila (čestitka, voščilo, vabilo, razglednica), obvestila, pesmi (poezija, petje), osebna pisma, pravila, navodila (za uporabo preprostih naprav ali izdelavo stvari), pravljice, programi prireditev, razglasi, recepti, reklamna sporočila, risanke, šale, televizijski in radijski sporedi, urniki, zgodbe, basni. Učenci razvijajo bralno razumevanje besedil. Pričenjajo z rednim branjem, razumejo preprosta raznolika bralna gradiva, napisana v italijanskem standardnem jeziku (1.1.4.1.). Z izbiro gradiv učitelj spodbuja, da učenci pričnejo z raziskovanjem in spoznavanjem italijanske kulture in umetnosti (1.3.2.1). Dejavnosti bralnega razumevanja se lahko izvajajo na prostem, da učenci razumejo pomen vsakodnevnega gibanja za zdravje in dobro počutje (3.2.1.1). Ob branju gradijo odgovoren odnos do narave (2.1.3.1). Pričnejo z iskanjem podatkov, informacij in vsebin v digitalnih okoljih ter izboljšujejo osebne strategije iskanja (4.1.1.1)[1] ( #_ftn1 ). [1] ( #_ftnref1 ) Učitelj se samostojno odloči, kako bo predstavil določeno digitalno kompetentnost in s katerimi dejavnostmi bo pomagal učencem, da jo razvijejo ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qdfrrqn ).

Dejavnosti pri bralnem razumevanju: (1.1.4.1) (1.3.2.1) (3.2.1.1) (4.1.1.1) (2.1.3.1)

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Bralno razumevanje pisnih besedil učenec pokaže z govornim ali pisnim odzivom (lahko tudi v slovenščini). Priporočeni načini izkazovanja znanja omogočajo čim večjo raznolikost in avtentičnost oblik preverjanja in ocenjevanja. Učencu se omogoči, da z možnostjo izbire različnih dejavnosti pokaže svoje razumevanje z raznolikimi izdelki. Priporočene dejavnosti:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: reševanje nalog (naloge povezovanja, razvrščanja, vstavljanja, dopolnjevanja, opisovanja ipd.,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: dramatizacija besedil,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: risanje, grafični prikaz miselnih vzorcev, časovnega traku ipd.,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdelava stripa (križanke) na podlagi besedila. Primeri izdelkov:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: raznolika pisna besedila (obnova, izpis ključnih podatkov iz besedila, odgovori na vprašanja ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: avdio in video posnetki govora (govorna predstavitev, govorni nastop),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: dramatizacija,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poustvarjalna besedila (intervju z osebo iz sprejetega besedila, nadaljevanje zgodbe, predstavitev oseb, pravljica/zgodba z lastnim zaključkom itd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdelki kot rezultat prebranih navodil (priprava jedi po receptu, izdelava skice ali načrta, izdelava stripa ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdelki, nastali na podlagi prebranega besedila (strip, slikanica, križanka, plakat, zgibanka, oglas, slovarček, intervju z osebo iz besedila, avdio ali video uprizoritev besedila ipd.).

OPISNI KRITERIJI: Preverjanje bralnega razumevanja temelji na preverjanju razumevanja bistva besedila, sposobnosti iskanja določene informacije, sledenja dogajanju in sposobnosti preverjanja pravilne uporabe bralnih strategij. Pri oblikovanju opisnih kriterijev upoštevamo:

OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje vrste in namena besedila,

OPISNI KRITERIJI: razumevanje bistva sporočila,

OPISNI KRITERIJI: razumevanje osnovnega besedišča,

OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje zaporedja dogodkov,

OPISNI KRITERIJI: iskanje določenih podatkov,

OPISNI KRITERIJI: preprosto interpretacijo krajših umetnostnih besedil. Pisna besedila so kratka in preprosta, pisana v preprostem jeziku z osnovnimi slovničnimi strukturami, osnovnim besediščem in konkretno vsebino.