Italijanščina kot tuji in kot drugi jezik
Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Opis teme
Sprejemanje (tj. sprejem, procesiranje in razumevanje ustnih in pisnih besedil ter avdiovizualnega gradiva) zajema dve skupini ciljev: a) razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva in b) bralno razumevanje, pri čemer pri obeh skupinah preverjamo razumevanje standardnega jezika.
Dijak pri razumevanju ustnega izražanja sprejema in procesira govorjeno besedilo, ki ga tvori ena ali več oseb, v živo ali posneto. Pri vidnem sprejemanju (branju in gledanju nebesednih elementov besedila) dijak sprejema, procesira in razume pisna besedila, ki jih tvori ena ali več oseb. Pri razumevanju avdiovizualnega gradiva dijak gleda avdiovizualne posnetke in uporablja multimedije s podnapisi, sinhronizacijo ali brez njih. Pri tem bogati svoj jezikovni repertoar, ki vključuje besedišče in jezikovne strukture, ustrezne za sporazumevalne potrebe na ravni B1/B2.
Razvija zavedanje o ustaljenih oziroma pričakovanih vzorcih in normah vljudnega sporazumevanja. Prepozna vrste vnosnih besedil (slušna ali bralna, govorjena v živo ali posneta in/ali posredovana po medijih), ki so lahko tudi avtentična, daljša, občasno kompleksna in abstraktna, in jih kritično presoja.
Strategije – Dijak naj razvija tudi strategije sprejemanja (kot so iskanje podatkov, sklepanje o pomenu neznanih besed, prepoznavanje glavnih misli, dejstev, stališč idr.). Dijak nadgrajuje bralno razumevanje z učinkovito rabo referenčnih orodij (npr. priročniki, slovarji).
Vrednotenje – Učitelj spremlja, preverja in ocenjuje dijakovo razumevanje različnih vnosnih besedil.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Pri razvijanju sprejemanja učitelj ponudi dijaku raznolika in avtentična besedila. Vsebine besedil izhajajo iz različnih področij, s čimer dijak spoznava tudi strokovno terminologijo ( (1.1.2.1)) in zna analizirati ter vrednotiti vsebino besedil. ( (1.1.4.1)) Zaveda se, da različne jezike lahko opisujemo podobno, zna primerjati jezike, ki se jih uči, in razpoznava podobnosti in razlike med njimi (1.1.3.2). Razvija spretnosti aktivnega poslušanja. ( (3.3.2.1)) Razvija in uporablja strategije sprejemanja, išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih ter izboljšuje osebne strategije iskanja ( (4.1.1.1)), gl. DigComp 2.2 ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qdfrrqn ). Splošno razumevanje ustnega izražanja vključuje tako razumevanje v živo, (spo)razumevanje iz oči v oči kot tudi oddaljeno različico tega. Poleg razumevanja govorjenega besedila zajema tudi elemente, kot so mimika in gestikulacija ter slušno-glasovne značilnosti, kot so intonacija, ritem, pavze, višina in jakost glasu. Pri tem pojmu imamo v mislih enosmerno razumevanje in ne interakcije, ki jo obravnavamo v ločenem poglavju. Pojem splošnega bralnega razumevanje obsega informativno branje, s katerim si bralec oblikuje prvi vtis o napisanem, selektivno branje, pri katerem prepozna bistvene informacije besedila ali išče specifične informacije, in podrobno branje, s katerim želimo dobiti poglobljen in celovit vpogled v obravnavano vsebino.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Strategije za razvijanje splošnega razumevanja ustnega izražanja vključujejo osredotočanje na ključne ideje in glavno sporočilo, ugotavljanje stališča, razpoloženja in namenov govorca na podlagi vsebine, jezikovnih, besednih in nebesednih značilnosti v izražanju, strpnost do nejasnosti, beleženje sosledja informacij ob poslušanju ter beleženje neznanih besed ali besednih zvez. Za uspešno razvijanje bralnega razumevanja je pomembno tako načrtovati dejavnosti, da se dijaki seznanijo s strategijami pred, med in po branju. S strategijami pred branjem aktiviramo predznanje dijakov (npr. viharjenje možganov), določimo cilj branja, spoznavamo zgradbo besedila, napovedujemo vsebino in si postavljamo vprašanja. S strategijami med branjem se osredotočamo na ključne dele besedila, beležimo pomembne podatke, sklepamo o pomenu neznanih besed iz sobesedila, si postavljamo vprašanja, povezujemo z lastnim predznanjem, podčrtujemo, označujemo in se vračamo k težje razumljivim odlomkom. S strategijami po branju odgovarjamo na lastna in učiteljeva vprašanja, določamo bistvene informacije in podrobnosti, analiziramo in interpretiramo. Dijake spodbujamo k uporabi kompleksnejših strategij, kot so strategija VŽN (Kaj vem?, Kaj želim izvedeti?, Kaj sem se naučil?), Paukova strategija in metoda PV3P (preleti, vprašaj se, preberi, preglej ponovno, poročaj). Naloge pripravimo, tako da dijake seznanjamo in spodbujamo k rabi grafičnih organizatorjev, npr. pojmovne mreže, Vennov diagram, miselni vzorec, časovni trak in primerjalna matrika.
Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva
Učni cilji
- V vlogi aktivnega poslušalca/gledalca/občinstva razvija spretnosti aktivnega poslušanja in razumevanja različno zahtevnih govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva; (SC 3.3.2.1)
- V vlogi aktivnega poslušalca/gledalca/občinstva nadgrajuje strategije razumevanja različno zahtevnega ustnega izražanja z uporabo različnih vrst in namenov ter poslušanja/gledanja različno zahtevnih besedil in avdiovizualnega gradiva. Zaveda se, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije. (SC 1.1.2.1, 1.1.3.2)
Standardi znanja
- Raven A1: izlušči bistvo preprostih besedil o vsakdanjih vsebinah in prepozna stvarne informacije v njih, če je izražanje jasno, počasno in razločno.
- Raven A2: sledi pogovoru med drugimi govorci v jasnem jeziku in izlušči bistvene podatke;
- Raven A2: prepozna osnovne kretnje nebesednega sporazumevanja;
- Raven A2: sledi različnim navodilom in razbere pomen javnih obvestil;
- Raven A2: prepozna nekatera stališča in namene, če so izražena v standardni italijanščini, ki poteka jasno, počasno in razločno.
- Raven B1: sledi predstavitvi ali predavanju, ki je povezano z interesi mladostnikov ali z družbeno aktualnimi vsebinami, pri čemer razume večino informacij;
- Raven B1: razbere časovno zaporedje navedenih dogodkov in vse druge vrste pomenskih odnosov v besedilu;
- Raven B1: izlušči vsebino razprave, argumente za in proti ter razloge za strinjanje ali nestrinjanje;
- Raven B1: pri najpogostejših vrstah ustnih besedil razume vsebino videnega/povedanega (globalno in posamične informacije). Prepozna stališča in namene govorca.
- Raven B2: presoja vsebino in ji sledi, razbere podrobne podatke, razume argumentacijo kompleksnega besedila in razprav tako o konkretnih kot abstraktnih vsebinah s svojega interesnega področja in o družbeno aktualnih vsebinah, če govor spremljajo neposredni označevalci besedilne zgradbe.
Minimalni standardi
- Raven A1: prepozna vsebino pogovora, če je izražanje počasno in jasno, razbere fraze in izraze, povezane z njegovimi neposrednimi potrebami (npr. zelo osnovni osebni podatki in podatki o družini, nakupovanje, neposredno okolje, zaposlitev);
- Raven A1: okvirno sledi zelo počasnim in jasnim ter kratkim in preprostim družabnim izmenjavam. Prepozna vsebino pogovora, ki poteka okoli njega. Sledi preprostim napotkom, če je izražanje jasno, počasno in razločno.
- Raven A2: razbere vsebino pogovora in izlušči bistvene informacije;
- Raven A2: prepozna, če se udeleženci razprave strinjajo ali ne;
- Raven A2: sledi različnim navodilom in razume enostavna javna obvestila, če so posredovana jasno in počasi;
- Raven A2: dojame sporočilo o znanih vsakdanjih vsebinah, če je posredovano jasno in počasi.
- Raven B1: razbere vsebino pogovora in razbere bistvene informacije;
- Raven B1: prepozna, če se udeleženci razprave strinjajo ali ne, ter dovolj poudarjene argumente;
- Raven B1: sledi preprostim, vizualno podprtim, govorjenim besedilom z znanimi, konkretnimi vsebinami;
- Raven B1: sledi raznim navodilom in razume javna obvestila.
- Raven B2: izlušči glavne misli, ključne podatke in večino argumentacije kompleksnega besedila tako o konkretnih kot abstraktnih vsebinah s svojega področja in o družbeno aktualnih vsebinah, če govor spremljajo neposredni označevalci besedilne zgradbe.
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Dejavniki, ki vplivajo na zahtevnost razumevanja ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva:
Didaktična priporočila: vrsta besedila, avdiovizualno gradivo,
Didaktična priporočila: dolžina besedila,
Didaktična priporočila: način posredovanja (počasno, razločno, s premori; standardni italijanski jezik),
Didaktična priporočila: jezikovna zahtevnost (osnovne, preproste, kompleksnejše/zahtevnejše, zahtevne/kompleksne slovnične strukture, krajši/daljši stavki),
Didaktična priporočila: zahtevnost besedišča (osnovno, preprosto, zahtevnejše),
Didaktična priporočila: vsebina besedila (konkretna vsebina, ki je dijaku blizu, ustreza kognitivni ravni; abstraktnejša vsebina, znana/neznana vsebina),
Didaktična priporočila: besedila, podprta z vizualnim gradivom,
Didaktična priporočila: jezik navodil k nalogam (slovenščina ali italijanščina),
Didaktična priporočila: jezik odziva na slišano in prebrano (slovenščina ali italijanščina).
Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: Dejavnosti za razvijanje razumevanja ustnega in avdiovizualnega gradiva dijakom omogočajo doseči stopnjo, ko razumejo izvirna besedila, na začetni stopnji učenja (A1-A2) pa prirejena govorna besedila, ki jih učitelj posreduje v živo ali z zvočnim/avdiovizualnim zapisom; poslušajo se večkrat. Zelo primerni so krajši nekajminutni zvočni posnetki (npr. podcast). Na začetnih ravneh A1-A2 naj bodo izbrana besedila preprosta in kratka, postopoma prehajamo na nekoliko daljša in zahtevnejša. Besedila so dijakom vsebinsko blizu, izhajajo iz vsakdana ter ožjega in širšega okolja. Govorjena besedila so na nižjih ravneh krajša, posredovana v živo ali posneta (zvočni oz. videoposnetki). Na nižjih ravneh izbira učitelj konkretno, dijakom znano vsebino (nov je le jezik), kasneje pa daljša in zahtevnejša besedila, postopoma z vse več neznanimi vsebinami, ki dijakom prav z jezikom omogočajo spoznavanje novih znanj, kar nanje učinkuje spodbudno. Nabor besedišča se bogati/širi od nižjih proti višjim ravnem, enako slovnične strukture, obseg in kompleksnost vsebin. Za razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva so na voljo strategije:
Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: za prepoznavanje glavnih točk in preverjanje pravilnosti razumevanja ob oporah v sobesedilu,
Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: sklepanja o sogovorčevem stališču, razpoloženju in namenih na podlagi sobesedilnih, slovničnih in besednih sporočilnih signalov,
Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: izpopolnjevanja vrzeli v razumevanju,
Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva: pripravljanja zapiskov ob poslušanju. Pri razvijanju razumevanja ustnega izražanja lahko uporabimo različne učne metode in oblike dela, ki dijakom omogočajo postopno razvijanje te spretnosti.
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: » dialogi (v njih se lahko izmenjujejo opisni, razlagalni, pripovedni, usmerjevalni in/ali utemeljevalni odlomki),
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: opisna besedila (npr. opis osebe, kraja, predmeta, orodja, materiala, izdelka, sheme, slike, grafa ipd.),
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: pripovedna besedila (npr. o dogodku/ih, dejavnosti/h, izkušnji/ah, novice, črna kronika, pripovedni deli leposlovnega dela ipd.),
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: usmerjevalna besedila (npr. napotki, navodila, nasveti, delovni postopki ipd.),
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: razlagalna besedila (ki pojasnjujejo koncepte, procese, tehnike, sheme, pojave ipd.),
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: utemeljevalna besedila (ki primarno vsebujejo utemeljitve z vzročno-posledičnimi vsebinami). Nabor možnih jezikovnih opravil za dejavnosti pred , med in po razumevanju ustnega izražanja :
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: odgovori na kratka vprašanja z namenom osvetlitve predhodnega znanja,
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: zapisovanje kratkih ključnih informacij, glavnih misli, vprašanj,
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: ugibanje vsebine na podlagi naslova ali nekaj ključnih podatkov,
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: zapisovanje kratkih ključnih informacij, pojmov, pojavov, neznanih izrazov, vprašanj (pisanje zapiskov),
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: izbira pravega odgovora/-ov z naborom (izbirni tip),
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: izbira alternativnega tipa (pravilno/napačno),
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: risanje, skiciranje po navodilih,
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: povezovanje vsebine povedanega s ključnimi povedmi, naslovi, številkami,
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: tvorjenje kratkih vprašanj o slišanem,
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: dopolnjevanje kratkih shem, miselnih vzorcev s ključnimi informacijami, ki povzemajo vsebino povedanega,
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: kratko povzemanje vsebine povedanega s shemo petih vprašalnic (kdo, kje, kdaj, kako, zakaj) ali z grafičnim prikazom vzrokov in posledic,
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: kratki odgovori na odprta/zaprta vprašanja o vsebini slišanega besedila,
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: različne interaktivne dejavnosti (npr. sodelovanje v dejavnostih, kjer dijaki poslušajo in se odzivajo na navodila, vprašanja ipd.),
Nabor možnih izhodiščnih zvočnih ali avdiovizualnih besedilnih vrst:: poljubna kombinacija jezikovnih opravil. Pri razvijanju sprejemanja učitelj ponudi dijaku raznolika in avtentična besedila. Vsebine besedil izhajajo iz različnih področij. Dijak razvija spretnosti aktivnega poslušanja, ( (3.3.2.1)) spoznava strokovno terminologijo. ( (1.1.2.1)) Zaveda se, da različne jezike lahko opisujemo podobno, zna primerjati jezike, ki se jih uči. ( (1.1.3.2))
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Načini izkazovanja znanja naj bodo taki, da spodbujajo aktivno sodelovanje dijakov in izkazujejo njihove jezikovne spretnosti. Dijak izkaže razumevanje avdiovizualnega gradiva z nebesednim ali besednim odzivom (govornim ali pisnim) z jezikovnimi opravili, navedenimi v razdelku Didaktična priporočila za skupino ciljev, s katerimi se je dijak seznanil v procesu učenja.
OPISNI KRITERIJI: Pri oblikovanju opisnih kriterijev upoštevamo:
OPISNI KRITERIJI: razumevanje glavnih misli in poudarkov,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje bistva sporočila v besedilu,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje splošnih informacij in specifičnih podatkov,
OPISNI KRITERIJI: razbiranje zaporedja dogodkov v besedilu,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje vrste besedila,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje dejstev, mnenj in stališč itd.
Bralno razumevanje
Učni cilji
- Razvija bralno razumevanje besedil. Redno bere raznolika gradiva, jih poglobljeno analizira in kritično vrednoti; (SC 1.1.4.1)
- Pri razumevanju besedila razvija bralne strategije z uporabo najrazličnejših vrst in namenov branja. Išče podatke, informacije in vsebine v klasičnih in digitalnih okoljih ter izboljšuje osebne strategije iskanja. (SC 4.1.1.1)
Standardi znanja
- Raven A1: bere kratka, enostavna in konkretna besedila o znanih vsebinah, napisana v jeziku, v katerem prevladujejo pogosti vsakdanji izrazi;
- Raven A1: z okvirnim razumevanjem kratkih besedil in izjav o vsakdanjih stvarnih vsebinah si pomaga pri sklepanju o verjetnem pomenu neznanih besed, kar mu omogoči razumevanje dodatnih informacij v besedilu;
- Raven A1: bere kratka in preprosta besedila, ki vsebujejo pogosto rabljene vsakdanje besede in preproste povedi, ki so lahko tudi vizualno podprta;
- Raven A1: prepozna tudi vsakdanje nebesedne znake, ki ustrezajo tej ravni.
- Raven A2: razbere bistvene informacije v preprosti uradni korespondenci, v spletnih objavah (kratkih uradnih dokumentih, oglasih in drugih jezikovno srednje zahtevnih besedilih v časopisih in revijah) in osebnih sporočilih z razmeroma podrobnim opisom dogodkov in izkušenj;
- Raven A2: sledi jasno izraženim navodilom (npr. navodilom na embalaži izdelkov za vsakdanjo rabo ali varnostnim navodilom);
- Raven A2: razbere vsebino pripovedi in opisa življenja ljudi, tvorjenih v preprostem jeziku;
- Raven A2: izlušči sporočilo in bistvene informacije kratke zgodbe, če je napisana jasno in v dovolj preprostem jeziku.
- Raven B1: prepozna glavne poudarke in utemeljitve srednje zahtevnega stvarnega besedila o vsebinah s svojega interesnega področja ali o družbeno aktualnih vsebinah;
- Raven B1: razbere sporočilo, podrobne podatke in argumentacijo besedila ter razprav tako o konkretnih kot abstraktnih vsebinah s svojega interesnega področja in o družbeno aktualnih vsebinah, če ga spremljajo neposredni označevalci besedilne zgradbe;
- Raven B1: razbere vsebino umetnostnega besedila z jasno oblikovano zgodbo v srednje zahtevnem jeziku: opise krajev, zaporedja dogodkov, utemeljevanje, neposredno in posredno izražena čustva in stališča ter sporočilo besedila.
- Raven B2: razbere vsebino neumetnostnega in umetnostnega besedila, tudi daljšega kompleksnega besedila s svojega strokovnega področja, če lahko težje razumljiva mesta večkrat prebere, težave mu lahko povzročajo manj pogosti idiomi (frazemi);
- Raven B2: v besedilu prepozna različne diskurzne strukture: soočenje argumentov, predstavitev problema in rešitve ter odnos med vzrokom in posledico;
- Raven B2: v besedilu prepozna različne diskurzne strukture: na hitro s preskakovanjem pregleda dolga in kompleksna besedila, v njih najde relevantne podrobnosti in se odloči, ali zaslužijo natančnejšo obravnavo;
- Raven B2: v besedilu prepozna različne diskurzne strukture: v besedilu razbere stvarne informacije in tiste, ki zahtevajo interpretacijo ali dedukcijo;
- Raven B2: v besedilu prepozna različne diskurzne strukture: pri branju korespondence, ki se nanaša na njegovo interesno področje in družbeno aktualne vsebine, hitro dojame bistvo sporočila, tudi če je besedilo napisano v pogovornem jeziku.
Minimalni standardi
- Raven A1: razbere vsebino kratkih, preprostih besedil z najpogostejšim besediščem, pri razumevanju si pomaga z nekaterimi pogostimi mednarodnimi izrazi;
- Raven A1: izlušči sporočilo preprostih, vsakdanjih besedil, sporočil, pisem;
- Raven A1: bere kratka in preprosta besedila o znanih vsebinah vključno z navodili, ki so lahko tudi vizualno podprta in v katerih prevladujejo najpogostejši vsakdanji izrazi;
- Raven A1: prepozna tudi najpogosteje rabljene preproste vsakdanje nebesedne znake.
- Raven A2: orientira se v besedilih in razume specifične predvidljive podatke v različnih preprostih pisnih gradivih. Razume znake in obvestila na javnih mestih in rubrike v obrazcih (npr. za prijavo izgubljene prtljage, vpis v jezikovno šolo ...);
- Raven A2: sledi jasno izraženim preprostim navodilom, s katerimi se srečuje v vsakdanjem življenju;
- Raven A2: razbere vsebino kratke pripovedi in opisa življenja ljudi, tvorjenih v preprostem jeziku;
- Raven A2: izlušči bistvo kratke zgodbe, če je napisana jasno in v dovolj preprostem jeziku.
- Raven B1: izlušči glavne misli, ključne podatke in preprosto argumentacijo srednje zahtevnega besedila tako o konkretnih kot abstraktnih vsebinah s svojega interesnega področja in družbeno aktualnih vsebinah, če ga spremljajo neposredni označevalci besedilne zgradbe;
- Raven B1: razbere ključne podatke in sporočilo umetnostnega besedila.
- Raven B2: razbere vsebino neumetnostnega in umetnostnega besedila, če lahko težka mesta večkrat prebere;
- Raven B2: v besedilu prepozna diskurzne strukture, ki so izražene jasno in nedvoumno, npr. soočenje argumentov, predstavitev problema in rešitve ter odnos med vzrokom in posledico;
- Raven B2: razbere stvarne informacije in tiste, ki zahtevajo interpretacijo ali dedukcijo;
- Raven B2: pri branju korespondence, ki se nanaša na njegovo interesno področje in družbeno aktualne vsebine, hitro dojame bistvo sporočila, če je besedilo napisano v standardnem jeziku ali njemu znani različici.
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Dejavniki, ki vplivajo na zahtevnost bralnega razumevanja:
Didaktična priporočila: vrsta besedila,
Didaktična priporočila: dolžina besedila,
Didaktična priporočila: jezikovna zahtevnost (krajši vs. daljši stavki, osnovne, preproste, kompleksnejše/zahtevnejše slovnične strukture, osnovno/preprosto vs. kompleksnejše/zahtevnejše besedišče),
Didaktična priporočila: vsebina besedila (konkretna vsebina, ki je dijaku blizu, ustreza kognitivni ravni; abstraktnejša vsebina, znana/neznana vsebina),
Didaktična priporočila: besedila, podprta z vizualnim gradivom,
Didaktična priporočila: jezik navodil k nalogam (slovenščina ali italijanščina),
Didaktična priporočila: jezik odziva na prebrano (slovenščina ali italijanščina). Dejavnosti bralnega razumevanja usposabljajo dijaka za branje in razumevanje različnih zvrsti izvirnih besedil. Učiteljeva naloga je tudi razvijanje različnih bralnih strategij, na podlagi katerih dijak razume prebrano besedilo, npr. po pomenskih sklopih. Učitelj usmerja dijaka, da prebere besedilo/odstavke/odlomke v celoti in se izogiba branju po posamičnih besedah. Zaradi urjenja izgovarjave in ustrezne intonacije občasno priporoča tudi glasno branje (četudi to ni branje za razumevanje). Pri razvijanju bralnega razumevanja lahko uporabimo različne učne metode in oblike dela, ki dijakom omogočajo postopno razvijanje te spretnosti. Sprva so te dejavnosti branje krajših besedil, pri čemer je poudarek na osnovnem besedišču. Kasneje dijaki prehajajo na nekoliko zahtevnejša in daljša besedila, ki vključujejo zahtevnejše besedišče in različne slovnične strukture. Dijak, ki se nauči in usvoji tehnike branja, je tisti, ki zna izbrati različne bralne strategije na podlagi načrtovanega cilja:
Didaktična priporočila: preleti besedilo in ga prepozna po namenu in uporabnosti;
Didaktična priporočila: prebere besedilo, da izlušči temeljno sporočilo;
Didaktična priporočila: prebere posamezne sklope besedil in jih združuje v smiselne celote;
Didaktična priporočila: prebere besedilo, da razume podrobnosti;
Didaktična priporočila: natančneje prebere dele besedila, da poišče podrobne podatke;
Didaktična priporočila: interpretira besedilo (razvija kritično razmišljanje).
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: » opisna besedila (npr. opis osebe, kraja, predmeta, orodja, materiala, izdelka, sheme, slike, grafa ipd.),
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: pripovedna besedila (npr. o dogodku/ih, dejavnosti/h, izkušnji/ah, novice, črna kronika, pripovedni deli leposlovnega dela ipd.),
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: usmerjevalna besedila (npr. napotki, navodila, nasveti, delovni postopki ipd.),
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: razlagalna besedila (ki pojasnjujejo koncepte, procese, tehnike, sheme, pojave ipd.),
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: utemeljevalna besedila (ki primarno vsebujejo utemeljitve z vzročno-posledičnimi vsebinami),
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: dialog (v dialogih/intervjujih se lahko pojavljajo sklopi, ki so razlagalni, opisni, pripovedni in/ali utemeljevalni). Nabor možnih jezikovnih opravil za dejavnosti pred , med in po bralnem razumevanju:
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: odgovori na kratka vprašanja z namenom aktiviranja predhodnega znanja,
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: zapisovanje kratkih ključnih informacij, glavnih misli, vprašanj,
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: ugibanje oz. sklepanje o vsebini na podlagi naslova ali nekaj ključnih podatkov,
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: zapisovanje kratkih ključnih informacij, pojmov, pojavov, neznanih izrazov, vprašanj (pisanje zapiskov),
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: izbira pravega odgovora/-ov z naborom (izbirni tip),
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: izbira alternativnega tipa (pravilno/napačno),
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: risanje, skiciranje po pisnih navodilih,
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: povezovanje vsebine prebranega s ključnimi povedmi, naslovi, številkami,
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: povezovanje vprašanj in odgovorov, naslova z besedilom, povedi in odstavka, delov povedi ipd.,
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: urejanje in razvrščanje besed in/ali delov povedi v poved, povedi v odstavek, odstavkov v besedilo ipd.,
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: dopolnjevanje povzetka izhodiščnega besedila s ključnimi informacijami, številkami, pojmi,
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: tvorjenje kratkih vprašanj o prebranem,
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: dopolnjevanje kratkih shem, miselnih vzorcev s ključnimi informacijami, ki povzemajo vsebino prebranega,
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: dopolnjevanje besedila s stavki ali deli stavkov,
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: kratko povzemanje vsebine prebranega s shemo petih vprašalnic (kdo, kje, kdaj, kako, zakaj) ali z grafičnim prikazom vzrokov in posledic,
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: kratki odgovori na odprta/zaprta vprašanja o vsebini prebranega,
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: ustvarjanje kratkih scenarijev za kratke videe o vsebini prebranega,
Nabor možnih izhodiščnih besedilnih vrst:: poljubna kombinacija jezikovnih opravil. Pri razvijanju sprejemanja učitelj ponudi dijaku raznolika in avtentična besedila. Vsebine besedil izhajajo iz različnih področij. Dijaki redno berejo, analizirajo in vrednotijo vsebino besedil. ( (1.1.4.1)) Razvijajo in uporabljajo strategije sprejemanja ter iščejo podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih ter izboljšujejo osebne strategije iskanja. ( (4.1.1.1)), gl. DigComp 2.2 ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qdfrrqn ). (1.1.4.1) (4.1.1.1)
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Načini izkazovanja znanja naj bodo taki, da spodbujajo aktivno sodelovanje dijakov in izkazujejo njihovo razumevanje pisnih besedil. Dijak izkaže razumevanje prebranega gradiva z nebesednim ali besednim odzivom (govornim ali pisnim, na začetni ravni lahko tudi v slovenščini, sicer v italijanščini) z jezikovnimi opravili, navedenimi v razdelku Didaktična priporočila za skupino ciljev, s katerimi se je dijak seznanil v procesu učenja.
OPISNI KRITERIJI: Pri oblikovanju opisnih kriterijev upoštevamo:
OPISNI KRITERIJI: razumevanje glavnih misli in poudarkov,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje bistva sporočila v besedilu,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje splošnih informacij in specifičnih podatkov,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje zaporedja dogodkov v besedilu,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje vrste besedila,
OPISNI KRITERIJI: razumevanje dejstev, mnenj in stališč,
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje glavnih tez in zaključkov v argumentativnih/utemeljevalnih besedilih (deloma A2, polno B1 in B2),
OPISNI KRITERIJI: interpretiranje krajšega umetnostnega besedila (z izražanjem bralnih vtisov, mnenj in stališč do prebranega, povzemanjem besedila) – velja za ravni B1 in B2.