kemija

Kemija kot eksperimentalno-naravoslovna veda proučuje snovi, njihove lastnosti in spremembe ter temelji na opazovanju, raziskovanju oz. eksperimentih. V okviru teme spoznamo (se spomnimo) čim več snovi in njihovih lastnosti, tako fizikalnih kot kemijskih, s poudarkom na nevarnih lastnostih snovi, vključujoč tako naravne kot

Nenaravne« snovi (ksenobiotike). Ponovimo in nadgradimo temeljni kemijski koncept delitve snovi na čiste

Snovi (elementi/spojine) in zmesi ter izvajamo tehnike ločevanja zmesi. Čiste snovi opredelimo z gradniki (atomi in molekulami) ter jih ustrezno zapisujemo s simboli oz. formulami ter eksperimentalno proučujemo fizikalne in kemijske spremembe snovi ter dejavnike, ki vplivajo nanje. Pri spoznavanju, opisovanju in raziskovanju snovi uporabljamo strokovni jezik in modele (vizualizacijo). Kemijo prepoznamo kot pomembno oz. uporabno v življenju in za trajnostni razvoj družbe ter v vrsti (kemijskih) poklicev oz. industrije. V tej temi pridobljene, nadgrajene eksperimentalne veščine in znanja so temelj za izvedbo eksperimentov pri vseh nadaljnjih temah kemije.

Didaktična priporočila: Glavni vsebinsko-didaktični poudarki teme Tema kemija pogled v svet snovi z eksperimenti, kot uvodna tema v predmet kemija, nadgrajuje temeljni pojem/koncept kemije – snov in odpira vrata na področje kemije, uvaja kemijski jezik in temelji na eksperimentih, na čim bolj samostojnem eksperimentalnem delu in delu z modeli oz. submikro prikazi ter uporabi različnih virov. Miselna in pojmovna mreža vsebin/tem kemije predstavlja okvir oz. prikaz velike slike predmeta kemije, ki jo bodo učenci postopoma usvajali v 8. in 9. razredu, in prikazuje osrednjo vlogo pojma/koncepta snov. V tej uvodni temi pojem/koncept snov že nadgrajujemo z znanji o vrstah snovi in njihovih lastnostih z delitvijo na kemijske in fizikalne (intenzivne in ekstenzivne) ter nevarne lastnosti snovi. Razvoj pojma snov je eden temeljnih ciljev predmeta kemija in predstavlja osrednji kemijski pojem/koncept, ki ga učenci že v osnovni šoli usvajajo na makroskopski, submikro ter simbolni ravni. V (pogovornem) jeziku se pojavlja veliko sinonimov pojma snov, kot so materija, substanca, tvar, tvarina. Ključna značilnost zgodnjega razvoja pojma/koncepta snov je, da se otroci naučijo razlikovati med snovmi in predmeti: da se naučijo razlikovati med intenzivnimi lastnostmi (neodvisne od količine snovi), ki označujejo snov, in ekstenzivnimi lastnostmi (odvisne od količine snovi), ki označujejo predmete (Krnel, 2002).

Didaktična priporočila: Tema nadgrajuje temeljni pojem/koncept kemije snov, s katerim se otroci srečajo že v vrtcu in ga izgrajujejo (nadgrajujejo in poglabljajo) skozi celotno naravoslovno izobraževalno vertikalo: pri predmetih spoznavanje okolja (prvo vzgojno-izobraževalno obdobje), naravoslovje in tehnika (drugo vzgojno-izobraževalno obdobje) in posebej pri predmetu naravoslovje (drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje). Pri spoznavanju okolja in naravoslovju in tehniki učenci spoznajo različne snovi (tla, voda, zrak) in njihove lastnosti, izbrane nevarne lastnosti snov. Pri naravoslovju spoznajo vire snovi v atmosferi, litosferi, hidrosferi in biosferi, snovi iz okolja, snovi, ki gradijo celico, sestavo snovi iz delcev ter snovi v vodnih ekosistemih. Pomembno je ugotavljanje predznanja oz. ponovitev vsebinskega znanja in eksperimentalnih veščin/spretnosti, vključno s spoznavnimi postopki. Cilji teme (povezani z vsebino snovi in eksperimentalnimi veščinami) se prav tako povezujejo s cilji uvodnih tem ostalih naravoslovnih predmetov – biologije in fizike (eksperimenti kot vsebina, eksperimentalne veščine ter raziskovanje), zato priporočamo medpredmetno povezovanje v uvodnih urah in tudi sicer. Za učence pomeni velik izziv razumevanje teoretičnih modelov zgradbe snovi, ki temeljijo na submikro ravni (Harrison in Treagust, 2002). »Teorijo delcev« danes pogosto imenujemo

Didaktična priporočila: kinetična molekularna teorija«, ki je podlaga tudi za razlago atomske strukture, kemijskih vezi, molekul, velikega dela kemije raztopin in kemijskih reakcij, kemijskega ravnotežja in energijskih sprememb. Poudarek je na ideji, da je vsa snov sestavljena iz diskretnih energijskih delcev, ki so ločeni s prostorom. Zahteva priznavanje obstoja delcev, ki jih s čutili ne zaznamo, poznavanje njihove zgradbe in lastnosti ter uporabe za konstruiranje abstraktnih razlag (Taber, 2013). Ob tem je za učence težavno tudi učenje na oprijemljivi in vidni makroskopski ravni, saj se morajo ukvarjati z abstraktnimi in neznanimi pojmi/koncepti, kot sta »čista snov« in »zmes« (Taber, 2013), pri čemer je pojem »čista« v povezavi z vsakdanjim besednjakom pogosto razumljen kot

Didaktična priporočila: brez primesi« in ne kot »element in spojina« (Johnson, 1996). Tema uvaja tudi pojme, kot so element, spojina, atom, molekula, simbol, formula, ki zahtevajo dodatno pozornost pri razlagi in izgradnji učenčevega razumevanja. Pogosto se pojavljajo nerazumevanja in napačna razumevanja posameznih pojmov, kakor tudi njihova zamenjava. Pomembno izhodišče teme je dejstvo, da je vse iz snovi. Spodbujamo dejavnosti, ki temeljijo na opazovanju, prepoznavanju in razvrščanju različnih snovi. Večina kriterijev za razvrščanje snovi je vezana na lastnosti snovi, tako lahko v tovrstnih dejavnostih preverimo poznavanje lastnosti snovi in jih skozi vso prvo temo in celotno kemijo nadgrajujemo (npr. dejavnost raziskovanje snovi: Kaj se skriva v »kinderjajčku« (Majer Kovačič, 2022: Odnos_do_ucenja_prirocnik.pdf (zrss.si) )). Prepoznavanje/raziskovanje lastnosti snovi je situacijsko izhodišče tudi za ponovitev delitve snovi na čiste snovi in zmesi (npr. dejavnost razlikujmo čiste snovi in zmesi (Bačnik, 2017: Razlikujmo-ciste-snovi-in-zmesi.pdf ) in nadgraditev znanja o delitvi čistih snovi na elemente in spojine. Lastnosti snovi se lahko delijo po različnih kriterijih. Največkrat je v uporabi delitev na kemijske lastnosti (npr. reaktivnost, oksidativnost/reduktivnost, kislost/bazičnost) in fizikalne lastnosti, ki jih lahko opredelimo kot intenzivne (odvisne od kraja, kot so npr. barva, vonj, topnost, temperatura tališča (Tt), temperatura vrelišča (Tv), gostota, elastičnost itd.) ter ekstenzivne (lastnosti teles, kot so npr. masa, teža, prostornina, električna prevodnost, toplotna prevodnost itd.). Lahko so kriteriji delitve tudi mehanske lastnosti (npr.

Didaktična priporočila: trdota, žilavost, elastičnost, togost itd.). Agregatna stanja snovi niso lastnosti snovi. Prehode med agregatnimi stanji poimenujemo takole: Posebno področje lastnosti snovi so nevarne lastnosti snovi (kemijska varnost). Vertikalo kemijske varnosti sistematično gradimo od prvega razreda dalje, učence navajamo na prepoznavanje in upoštevanje nevarnih lastnosti snovi, postopoma, z GHS piktogrami za nevarne snovi, H-stavki za nevarnost (navajajo vrsto oz. stopnjo nevarnosti), P-preventivnimi ali previdnostnimi stavki (navajajo priporočene ukrepe za zmanjšanje ali preprečevanje negativnih učinkov, ki bi lahko nastali zaradi izpostavljenosti nevarni snovi pri uporabi ali odstranjevanju), posebnimi opozorili in varnostnimi listi za snovi v uporabi. Učenci naj bi do začetka predmeta kemija poznali že vse piktograme za nevarne snovi, kar pri pouku kemije ustrezno preverimo (Bačnik, 2016: Piktogrami-nevarnih-snovi.pdf ). H- in P-stavke prvič usvajamo/vpeljujemo pri kemiji. Pri pouku kemije spodbujamo ne samo varno, temveč tudi odgovorno uporabo snovi (minimalne količine in način, ki je predlagan za uporabo) ter dosledno uporabo zaščitnih sredstev in ustrezno odstranjevanje odpadnih snovi. Trudimo se za dosledno uveljavljanje načel kemijske varnosti, ki vključuje oceno in obvladovanje tveganja, torej ustrezno ravnanje s potencialno nevarnimi snovmi, ki jih uporabljamo pri pouku kemije in sicer v življenju. Za varno in odgovorno eksperimentalno delo v kemijski oz. naravoslovno specializirani učilnici učenci skupaj z učiteljem v začetnih urah kemije sooblikujejo, delijo in objavijo navodila – laboratorijski red.

Didaktična priporočila: Animacijska je lahko tudi dejavnost priprave zbirke ali razstave laboratorijskega pribora, modelov atomov, molekul itd., posebej za kinestetične tipe učencev itd.. Priložnosti za učenje in poučevanje te teme zunaj učilnice se kažejo v proučevanju lastnosti snovi v naravi, iskanju, opazovanju snovi, ločevanju snovi v naravi ter z obiski kemijskih laboratorijev oz. kemijske industrije v okolici. Vrsta ciljev uvodne teme ni vezana samo na to temo, temveč velja za predmet kemija v osnovni šoli in dalje v celoti, kot npr. spoznavanje kemije kot eksperimentalne vede ter razvijanje odnosa do kemije, znanosti, raziskovanja, kar opredeljuje 3. gradnik NP: odnos do naravoslovja, kemije: Priporočeni eksperimenti, dejavnosti, učila in uporabni viri → Eksperimenti:

Didaktična priporočila: za spodbujanje situacijskega interesa (motivacijski eksperimenti), ki vključujejo senzorne učinke in jih spoznavno, vsebinsko lahko izkoristimo za razpravo o: - pomenu in vlogi eksperimenta v kemiji, - za utrjevanje, usvajanje pojmov/konceptov snovi, lastnosti snovi, čiste snovi in zmesi oz. ločevanje zmesi itd., - za utrjevanje oz. razvijanje spoznavnih postopkov (npr. opazovanje) oz. procesnih znanj, vezanih na eksperimentalno delo;

Didaktična priporočila: priprava in ločevanje poljubne/izbrane zmesi (ponavljanje, utrjevanje, reševanje problemov);

Didaktična priporočila: spoznavanje kromatografije: usvajanje koncepta (npr. dejavnost model kromatografije (vir: Projekt Razvoj naravoslovnih kompetenc, UM, 2010) in eksperimentalna izvedba različnih vrst kromatografije (npr. dejavnost Preprosta mini kolonska kromatografija (Bačnik, 2016: Kolonska- kromatografija.pdf )),

Didaktična priporočila: spoznavanje destilacije (set za destilacijo), kuhinjska destilacija, destilacija pomarančnega soka ali kakšne druge obarvane pijače,

Didaktična priporočila: učenje z vesoljem: Pridobivanje vode iz lunarne prsti - učenje o filtriranju in destiliranju. Slovenia Esero. C10-Pridobivanje-vode-iz-lunarne-prsti.pdf in Učinek tople grede in njegove posledice. Raziskovanje globalnega segrevanja. Slovenia Esero. G03-Ucinek-tople-grede-in- njegove-posledice.pdf . → Vizualizacija:

Didaktična priporočila: uporaba »fizičnih/stvarnih« modelov (ne samo »kemijskih« – npr. lego kocke) in digitalnih modelov atomov (kot celot), molekul (binarne spojine), čistih snovi, zmesi ter submikro prikazov,

Didaktična priporočila: uporaba animacij in posnetkov laboratorijskih tehnik, ločevanja zmesi (kromatografija, destilacija). Udejanjanje skupnih ciljev in naravoslovne pismenosti: V cilje teme kemija – pogled v svet snovi z eksperimenti so integrirani naslednji skupni cilji: cilji: (1.1.1.1) (1.1.2.1) (1.1.2.2) (2.4.1.1) (3.2.4.1) (3.2.4.2) (4.1.1.1) (5.2.3.1) (5.3.4.1) (5.3.5.1) (5.3.5.3) , ki jih podrobneje navajamo v preglednici: Področje Podpodročje Kompetenca Ključni cilj Jezik, Jezik Strokovna besedila državljanstvo, (1.1.1.1) – razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih kultura in umetnost vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.), pri posameznih predmetih Jezik, Jezik Strokovni jezik državljanstvo, (1.1.2.1) – se zaveda, da je učenje vsebine posameznega kultura in umetnost predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav Jezik, Jezik Strokovni jezik državljanstvo, (1.1.2.2) – se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in kultura in umetnost skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika Trajnostni razvoj Ukrepanje za Politična angažiranost trajnostnost (2.4.1.1) – ob upoštevanju demokratičnih načel kritično vrednoti politike z vidika trajnostnosti in sodeluje pri oblikovanju trajnostnih politik in prakse na lokalni, regionalni, nacionalni in globalni ravni Zdravje in dobrobit Telesna dobrobit Varnost (3.2.4.1) – spozna različne zaščitne ukrepe za ohranjanje zdravja Zdravje in dobrobit Telesna dobrobit Varnost (3.2.4.2) – ravna varno in odgovorno, pri čemer skrbi za ohranjanje svojega zdravja in zdravja drugih Področje Podpodročje Kompetenca K

Didaktična priporočila: ljučni cilj Digitalna Informacijska in Brskanje, iskanje in kompetentnost podatkovna filtriranje podatkov, (4.1.1.1) – izraža informacijske potrebe, išče podatke, pismenost informacij in digitalnih informacije in vsebine v digitalnih okoljih ter izboljšuje osebne vsebin strategije iskanja Podjetnost Viri Vključevanje virov (5.2.3.1) – pridobi podatke in sredstva (materialne, nematerialne in digitalne), potrebne za prehod od zamisli k dejanjem, s katerimi odgovorno in učinkovito upravlja ob upoštevanju učinkovite izrabe lastnega časa in finančnih sredstev Podjetnost K dejanjem Sodelovanje (5.3.4.1) – sodeluje z različnimi posamezniki ali skupinami Podjetnost K dejanjem Izkustveno učenje (5.3.5.1) – z reševanjem izzivov pridobiva nove izkušnje in jih upošteva pri sprejemanju nadaljnjih odločitev Podjetnost K dejanjem Izkustveno učenje (5.3.5.3) – prepozna priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah Zaradi vključenosti različnih vsebinskih in veščinskih vidikov tema doprinaša k razvijanju vseh gradnikov naravoslovne pismenosti, povezanih z znanjem, spretnostmi/veščinami in odnosom (NP 1, NP in NP 3).

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Ob pisnem in ustnem izkazovanju znanja uporabljamo tudi druge možne načine in oblike izkazovanja znanja, npr. eksperimentalno, raziskovalno delo, delo z modeli (modeliranje), projektne, seminarske naloge in njihove predstavitve.

OPISNI KRITERIJI: Kriteriji in področja za vrednotenje eksperimentalnega, praktičnega in raziskovalnega dela so v priloženi datoteki: KRITERIJI ZA VREDNOTENJE EKSPERIMENTALNEGA, PRATIČNEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA.pdf