Učni načrt

Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja, Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja

kemija

1.–4. letnik

Načrtujte po tem učnem načrtu

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.

Teme

Snovi, lastnosti in spremembe snovi ter varno eksperimentalno delo

Učni cilji

Razvršča snovi glede na lastnosti in uporabo, po izbranih kriterijih;
Nadgrajuje poznavanje in iskanje nevarnih lastnostih snovi (piktogrami GHS, stavki H in P, varnostni listi) v ustreznih zbirkah podatkov ter se uri v varnem ravnanju z njimi v skladu z navodili za varno delo (PTI);
Razvija zavedanje, da imajo lahko nevarne lastnosti tako naravne kot sintetične snovi, spoznava načine vstopa nevarne snovi v organizem;
Ločuje med akutno in kronično izpostavljenostjo nevarnim snovem ter spoznava pomen ocene tveganja za delo z izbrano snovjo iz življenja in poklica;
Sooblikuje in deli navodila za varno in odgovorno eksperimentalno delo v kemijski (naravoslovni) učilnici (laboratorijski red) z izbiro in uporabo ustrezne digitalne tehnologije;
Prepoznava in razlikuje fizikalne in kemijske spremembe v življenju in poklicu (PTI);
Poglablja razumevanje agregatnih stanj snovi v soodvisnosti od temperature in tlaka ter se uri v poimenovanju prehodov med agregatnimi stanji snovi;
Prepoznava kemijske reakcije kot snovne in energijske spremembe iz eksperimentalnih opažanj in razlikuje reaktante in produkte;
Načrtuje in izvaja tehnike ločevanja zmesi za čiščenje snovi na primerih domačega in poklicnega okolja ter pri tem upošteva laboratorijski red – varno in odgovorno ravna s snovmi v skrbi za zdravje in okolje (PTI).

Standardi znanja

Imenuje prehode med agregatnimi stanji in pozna vplive tlaka ter temperature na agregatna stanja snovi;
Izdela in objavi v sodelovanju s sošolci in z uporabo ustrezne digitalne tehnologije pravila za varno delo z nevarnimi snovmi (laboratorijski red) (PTI);
Kriteriji in področja za vrednotenje eksperimentalnega, praktičnega in raziskovalnega dela so v priloženi datoteki.

Minimalni standardi

Razvrsti snovi glede na izbrane kriterije (čiste snovi/zmesi (homogene oz. heterogene);
Naravne/sintezne (umetne), električni prevodniki/električni izolatorji, kovine/nekovine/polkovine);
Razlikuje kemijsko spremembo (kemijsko reakcijo) in fizikalno spremembo ter navede primere iz življenja in poklica (PTI);
Opredeli kemijsko reakcijo kot snovno in energijsko spremembo;
Razlikuje reaktante in produkte kemijske reakcije (PTI);
Prepozna ali napove agregatno stanje snovi na podlagi opisa lastnosti na makro ravni in prikaza na submikro ravni (PTI);
Opredeli spremembe agregatnih stanj snovi kot fizikalne spremembe in jih poimenuje;
Razbere piktograme GHS za nevarne snovi, stavke H in P ter opozorilno besedo z etikete na embalaži izdelka in vse smiselno upošteva pri delu;
Poišče varnostni list za snov, ki jo bo uporabljal v bodočem poklicu, razbere potrebne podatke za pripravo navodil za varno in odgovorno ravnanje z njo;
Pozna načine vstopa (nevarne) snovi v organizem ter loči med akutno in kronično izpostavitvijo oz. nevarnostjo;
Načrtuje in izvede ustrezno tehniko ločevanja enostavne zmesi na čiste snovi glede na fizikalne ali kemijske lastnosti komponent (sejanje, ločevanje z magnetom, odlivanje ali dekantiranje, filtracija, izparevanje, ločevanje z lijem ločnikom, destilacija, centrifugiranje, kromatografija) (PTI);
Upošteva pravila za varno delo z nevarnimi snovmi (laboratorijski red).

Pojmi

Snov
Lastnosti snovi
Nevarne lastnosti snovi
GHS piktogrami
H in P stavki
Varnostni list
Tehnike ločevanja zmesi
Čista snov
Zmes
Homogena zmes
Heterogena zmes
Fizikalne spremembe snovi
Kemijske spremembe snovi
Kemijska reakcija
Energijske spremembe

Skupne kompetence

3.2.4.1 · Spozna različne zaščitne ukrepe za ohranjanje zdravja.
3.2.4.2 · Ravna varno in odgovorno, pri čemer skrbi za ohranjanje zdravja sebe in drugih.
4.1.1.1 · Izraža informacijske potrebe, išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih, ter izboljšuje osebne strategije iskanja.
4.2.4.1 · Z digitalnimi orodji soustvarja skupno vsebino in se zavzema za krepitev sodelovanja med člani.
4.2.2.1 · Deli podatke, informacije in digitalne vsebine z drugimi z uporabo ustreznih digitalnih tehnologij. Deluje v vlogi posrednika in je seznanjen s praksami navajanja virov in avtorstva.
5.3.5.3 · Prepozna priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah.
1.1.2.2 · Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika.
5.3.4.1 · Sodeluje z različnimi posamezniki ali skupinami.
5.3.5.1 · Z reševanjem izzivov pridobiva nove izkušnje in jih upošteva pri sprejemanju nadaljnjih odločitev.

Didaktična priporočila

Razvija zavedanje, da imajo lahko nevarne lastnosti tako naravne kot sintetične snovi, spoznava načine vstopa nevarne snovi v organizem,

Ločuje med akutno in kronično izpostavljenostjo nevarnim snovem ter spoznava pomen ocene tveganja za delo z izbrano snovjo iz življenja in poklica.

Akutne (takoj vidne) učinke – zastrupitve, ki nastopijo, kadar smo naenkrat izpostavljeni vplivu »večje« količine ene ali več strupenih snovi ali pa

Kronične učinke (posledica dolgoročnega delovanja in povzročanja okvar organizma, ki niso takoj očitne), ki se pokažejo, kadar smo dalj časa izpostavljeni vplivu »manjših« količin strupenih snovi in na katere smo v srednjem strokovnem izobraževanju še posebno pozorni prav zaradi velikega števila poklicnih bolezni, posebno raka, ki v veliki meri izhaja iz dela z nevarnimi snovmi brez ustrezne zaščite itd.

Dejavnost varna uporaba snovi: dijaki poiščejo izdelek, ki ima na etiketi vsaj en piktogram GHS za nevarne lastnosti snovi, raziščejo vse varnostne vidike etikete (piktograme, opozorilno besedo, stavke H in P), najdejo njen varnostni list in z njega izpišejo varno rokovanje s to snovjo in morebitno kurativo (npr. sredstva za gašenje, ukrepe za prvo pomoč); izbiro snovi oz. izdelka prilagodimo bodočem poklicu.

Dejavnost piktogrami nevarnih snovi za boljšo kemijsko varnost: Piktogrami-nevarnih-snovi.pdf uporaba izobraževalnega lističa Scientix NA-MA.

Varno s kemikalijami, oddaje o znanosti: Varno s kemikalijami.

Kako kemikalije v našem okolju vplivajo na naše zdravje? Ugriznimo znanost: Kako kemikalije v našem okolju vplivajo na naše zdravje? - RTV SLO.

Celotna zbirka stavkov o nevarnosti. Velja od 17. oktobra 2020.

Kviz: Fizikalne spremembe / kemijske reakcije?

Demonstracijski eksperiment sublimacije joda v zaprtem sistemu, z ujetjem par joda na hladno podlago (desublimacijo joda); glede na poklic izberemo še kakšno drugo primerno snov, npr. oksalno kislino (napravo za sublimacijo oksalne kisline uporabljajo v čebelarstvu), suhi led (v gastronomiji in gledališču za ustvarjanje umetne megle), kafro (v zdravstvu, za hladilna mazila) itd.

Samostojno eksperimentalno delo: določanje električne prevodnosti snovi (kovina, grafit, steklo, plastika, guma, vodne raztopine sladkorja, vodna raztopina soli) in toplotna prevodnost (steklo, kovine, les, guma, plastika). Izberemo vsaj nekaj snovi, ki so vezane na bodoči poklic.

Samostojno eksperimentalno delo: ločevanje enostavne zmesi: metode/tehnike ločevanja zmesi s primeri: sejanje (steklene kroglice in mivka, kamenje in prst), ločevanje z magnetom (jekleni opilki in mivka, jeklene sponke in koščki papirja), odlivanje ali dekantiranje (turška kava, priprava skute iz mleka in kisa), filtracija (priprava filtra za čiščenje vode, suspenzije mivke v vodi, filtriranje pitne vode skozi prelikano tkanino), izparevanje (pridobivanje soli v solinah, uparevanje morske/slane vode, kristalizacija sladkorja iz melase), ločevanje z lijem ločnikom (bencin in voda, eterična olja in voda), destilacija (destilacija rdečega vina, zmes etanola in vode); centrifugiranje prikažemo s prikazom aparature za centrifugiranje krvi, loči se krvna plazma, bele krvničke, rdeče krvničke. Kromatografija (papirna kromatografija rjavega flomastra z vodo kot mobilno fazo, preprosta mini kolonska kromatografija (IL Scientix NA-MA: Kolonska-kromatografija.pdf), papirna kromatografija (listnih) barvil iz ekstrakta, pridobljenega iz zelenih listov).

Učenje z vesoljem: Pridobivanje vode iz lunarne prsti. Učenje o filtriranju in destiliranju. Slovenia Esero. C10-Pridobivanje-vode-iz-lunarne-prsti.pdf.

Ob pisnem in ustnem izkazovanju znanja naj bodo v ospredju drugi načini/oblike izkazovanja znanja: eksperimentalno delo, raziskovalno delo, projektne, seminarske idr. naloge in njihove predstavitve.

Atom, elementi in spojine

Učni cilji

Utrjuje in nadgrajuje, z uporabo vizualizacijskih elementov poznavanje zgradbe atoma, vrstnega in masnega števila ter zgradbo periodnega sistema elementov (PSE) (PTI);
Spoznava pojem izotop in primere uporabe izotopov (PTI);
Uporablja simbolne zapise za pomembnejše kemijske elemente in njihove spojine (PTI);
Utrjuje razumevanje nastanka ionov iz atomov in pravilno poimenovanje kationov in anionov z uporabo vizualizacije (PTI);
Razvija razumevanje vzrokov za nastanek kemijskih vezi (ionska vez, kovalentna nepolarna in polarna vez, kovinska vez) in iz vrste vezi sklepa na lastnosti in zgradbo snovi, (PTI);
Uporablja IUPAC nomenklaturo (z množilno predpono in uveljavljena imena) za poimenovanje preprostih binarnih spojin s katerimi se srečuje v življenju in poklicu, (PTI);
Prepoznava kemijsko reakcijo kot snovno in energijsko spremembo (eksperimentalno) ter utrjuje razlikovanje med eksotermno in endotermno spremembo, (PTI);
Razvija prostorske predstave z uporabo in soustvarjanjem (digitalnih) vizualizacijskih elementov za prikaz kemijskih reakcij in razvija zmožnost uporabe simbolnih zapisov, (PTI);
Bere in zapisuje preproste enačbe kemijskih reakcij iz življenja in poklica ter uporablja ustrezen strokovni jezik, (PTI);
Proučuje časovni potek izbranih kemijskih reakcij iz življenja in poklica in se zaveda pomena hitrosti kemijskih reakcij pri zagotavljanju varnosti in zdravja, (PTI);

Izbirni cilji

Spoznava izotope izbranih kemijskih elementov (vodik, uran, jod), njihove lastnosti in uporabo (PTI);
Ureja enostavne kemijske enačbe in spoznava, da za kemijske reakcije velja zakon o ohranitvi mase snovi;
Eksperimentalno proučuje vpliv spremembe koncentracij reaktantov, temperature, površine trdne snovi na hitrost kemijske reakcije tudi z uporabo digitalne tehnologije za zajem meritev;
Spoznava princip delovanja katalizatorjev in opredeli encime kot biokatalizatorje;
Spoznava pomen inhibitorjev kemijskih reakcij in njihovo vlogo v procesih konzerviranja.

Standardi znanja

Z uporabo interaktivnega PSE razbere zgradbo atoma, lastnosti, uporabo za izbrani element in v sodelovanju s sošolci izdela v digitalno preglednico »prirejeni PSE« za izbrane elemente in njihove spojine, ki jih srečuje v življenju in poklicu;
Navede izotope vodika in razloži razlike med njimi;
Razbere število zunanjih/valenčnih elektronov za atome glavnih skupin PSE iz njihove lege v PSE in pozna njihov pomen, (PTI);
Shematsko prikaže in razloži nastanek preproste ionske vezi, (PTI);
Prikaže in razloži nastanek kemijske vezi (ionske, kovalentne) z uporabo digitalnih orodij za risanje in prikaz kemijskih struktur in procesov;
Prepozna vzrok za električno prevodnost kovine iz submikro predstavitve kovinske vezi, (PTI);
Uredi preproste enačbe kemijskih reakcij;
Pri znanih reaktantih in produktih zapiše urejeno enačbo kemijske reakcije;
Načrtuje in izvede eksperiment za proučevanje snovnih in energijskih sprememb pri izbranih kemijskih reakcijah, upošteva pravila varnega dela v laboratoriju, zapisuje meritve, ureja in analizira podatke, kritično vrednoti rezultate eksperimenta in argumentirano oblikuje ugotovitve;
Pojasni pomen razlik v hitrosti poteka izbranih kemijskih reakcij iz življenja in poklica od počasnih reakcij do eksplozij, (PTI);
Pojasni vpliv koncentracije reaktantov, temperature in površine trdnih reaktantov na hitrost kemijske reakcije;
Opredeli pojem kataliza in navede primere uporabe katalizatorjev;
Opredeli encime kot biokatalizatorje;
Opredeli pojem inhibitor in navede primere uporabe.
Kriteriji in področja za vrednotenje dela z modeli so v priloženi datoteki Kriteriji za vrednotenje dela z modeli.

Minimalni standardi

Pojasni, z uporabo modelnega prikaza/interaktivne vizualizacije, zgradbo atoma (atomsko jedro in elektronska ovojnica) in gradnike/delce atoma (protoni, nevtroni, elektroni) ter pozna njihov relativni naboj, (PTI);
Opredeli vrstno in masno število ter število protonov, elektronov in nevtronov za izbrani atom, (PTI);
Opiše in razloži zgradbo periodnega sistema elementov (PSE), (periode, skupine, kovine, nekovine, polkovine, elementi glavnih skupin, prehodni elementi), (PTI);
Opredeli izotope in pozna uporabo izotopov v medicinske namene in za pridobivanje električne energije ter s tem povezano problematiko jedrskih odpadkov, (PTI);
Loči med simbolom elementa, formulo elementa in formulo spojine in iz simbolnega zapisa snovi razbere, ali je element ali spojina, (PTI);
Zapiše in pojasni nastanek iona (kationa, aniona) iz atoma na izbranem primeru in ga poimenuje, (PTI);
Sklepa na vrsto kemijske vezi iz zapisa formule snovi, (PTI);
Shematsko prikaže in razloži nastanek kovalentne vezi za nastanek preprostih molekul (H2, F2, Cl2, Br2, I2, N2, O2, HF, HCl, HBr, HI, H2O, H2S, NH3, CH4 , CO2, CCl4 ) ter razloži zapis strukturnih formul molekul, (PTI);
Ve, da so kovine dobri električni in toplotni prevodniki;
Poimenuje preproste binarne spojine z množilno predpono (z grškimi števniki), s katerimi se srečuje v življenju in poklicu, (PTI);
Opiše nastale snovne spremembe iz zapisa enačbe kemijske reakcije;
Pojasni razliko med eksotermno in endotermno spremembo pri kemijski reakciji, (PTI);
Navede primere eksotermnih in endotermnih reakcij iz življenja in poklica, (PTI);
Navede dejavnike, ki vplivajo na hitrost kemijske reakcije;

Pojmi

Atom
Atomsko jedro
Elektronska ovojnica
Protoni
Nevtroni
Elektroni
Relativni naboj
Vrstno število
Masno število
Periode
Skupine
Kovine
Nekovine
Element
Prehodni elementi
Izotop
Simbol
Formula
Spojina
Kation
Anion
Ion
Valenčni elektron
Kemijska vez
Kovalentna vez
Ionska vez
Enačba kemijske reakcije
Strukturna formula
Prevodnik
Reaktanti
Produkti
Hitrost kemijske reakcije
Kataliza
Katalizator
Inhibitor
Modelni prikaz
Periodni sistem elementov
Polkovine

Skupne kompetence

1.1.2.1 · Se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav.
1.1.2.2 · Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika.
4.1.2.1 · Analizira, primerja in kritično vrednoti verodostojnost in zanesljivost podatkov, informacij in digitalnih vsebin.
4.1.1.1 · Izraža informacijske potrebe, išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih, ter izboljšuje osebne strategije iskanja.
5.3.5.1 · Z reševanjem izzivov pridobiva nove izkušnje in jih upošteva pri sprejemanju nadaljnjih odločitev.
4.5.3.1 · S pomočjo digitalne tehnologije ustvarja rešitve in novosti v postopkih ter izdelkih.
4.2.4.1 · Z digitalnimi orodji soustvarja skupno vsebino in se zavzema za krepitev sodelovanja med člani.
4.3.2.1 · Digitalne vsebine obogati z dodajanjem slik, glasbe, videoposnetkov, vizualnih efektov idr.
3.2.4.2 · Ravna varno in odgovorno, pri čemer skrbi za ohranjanje zdravja sebe in drugih.
4.5.4.1 · Prepozna vrzeli v svojih digitalnih kompetencah, jih po potrebi izboljšuje in dopolnjuje ter pri tem podpira druge.
4.1.3.1 · Podatke zbira, obdeluje, prikazuje in shranjuje na najustreznejša mesta (trdi disk, oblak, USB itd.) tako, da jih zna kasneje tudi najti.
4.2.2.1 · Deli podatke, informacije in digitalne vsebine z drugimi z uporabo ustreznih digitalnih tehnologij. Deluje v vlogi posrednika in je seznanjen s praksami navajanja virov in avtorstva.

Didaktična priporočila

Predstavitvijo relevantnosti te teme za razvoj družbe, kar storimo s pomočjo poučevanja v kontekstu (npr. jedrski reaktorji, veliki hadronski trkalnik, jedrske reakcije v zvezdah, uporaba v medicini);

Prikazom relativne velikosti atoma in atomskega jedra na grafični animaciji »The Space of Universe«;

Uporabo demonstracijskih eksperimentov (npr. plamenski testi, kemiluminiscenca) za ponazoritev vpliva zgradbe elektronske ovojnice atoma na makroskopske pojave in navezava na škodljivo uporabo pirotehnike (onesnaževanje ozračja s trdnimi delci in nevarnosti pri rokovanju s pirotehniko);

Dinamičnim periodnim sistemom elementov (RSC, ptable.com itd.);

Spoznavanjem pojmov uranov izotop 235, jedrsko orožje, bogatenje urana – delovanje jedrske elektrarne (www.nek.si, arhiv oddaj Ugriznimo znanost: 80 let delovanja NEK idr.);

Uporabo izotopov v zdravstvu (Sr-90, I-131) in npr. v strojništvu za proučevanje zvarov (Ir-192, Co-60, Se-75);

Določanjem starosti predmetov (radiokarbonsko datiranje, C-12 in C-14).

Primerjava informacijske vrednosti različnih modelov zgradbe atoma skozi zgodovinski razvoj v obliki sodelovalnega učenja z elementi formativnega spremljanja za sprotno preverjanje razumevanja;

Izdelava modelov zgradbe atomov, ionov, izotopov (fizičnih in računalniško generiranih).

Eksperimentalno proučevanje vrste kristalov in njihovih lastnosti (topnost (voda, heksan), temperatura tališča, električna prevodnost, trdota itd.);

Plamenski testi: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4ow36r5;

Primeri enostavnih kemijskih reakcij (gorenje magnezija, razpad vodikovega peroksida s katalizatorjem, raztapljanje vodnega kamna s kisom itd.);

Motivacijski vidiki kemije in zgradbe snovi: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/q9n1t4j;

Vizualizacija nastanka ionov: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/003t1r9;

Motivacijski film za uvod v kemijske vezi – spojine s kisikom: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6y8sdmx itd.

Dijake usmerjamo k uporabi in soustvarjanju prikazov kemijske zgradbe in kemijskih sprememb na submikro in simbolni ravni z uporabo različnih digitalnih orodij za računalniško generiranje modelov in razumevanje pomena modeliranja za znanstvene, medicinske in tehnološke namene. Izbrane, poustvarjene ali lastne vizualizacijske izdelke opremijo/nadgradijo z ustrezno razlago/pojasnilom (kaj izdelek prikazuje, katere informacije o zgradbi/procesu lahko razberemo, kakšne so njegove prednosti, pomanjkljivosti, omejitve);

Dijaki objavijo in delijo vizualizacijske izdelke z razlago (izbrane, poustvarjene ali lastne) za prikaz kemijske zgradbe oz. poteka kemijskih sprememb na submikro in simbolni ravni na platformi, ki omogoča deljenje in komentiranje digitalnih vsebin. Platformo za deljenje dijaki skupaj z učiteljem izberejo/določijo. Pri objavi/deljenju dijake usmerjamo k doslednemu navajanju virov in avtorskih pravic;

Dijake pri uporabi digitalnih orodij za vizualizacijo kemijskih struktur in procesov, objavo in deljenje usmerjamo k uporabi ustreznih video vodičev, priročnikov, izobraževalnih uric za premagovanje njihovih težav pri ustvarjanju/poustvarjanju z izbranimi digitalnimi tehnologijami.

Ob pisnem in ustnem izkazovanju znanja naj bodo v ospredju drugi načini/oblike izkazovanja znanja: delo z modeli (lastno izdelani ali poustvarjeni računalniško generirani modeli/vizualizacijski prikazi kemijskih sprememb), eksperimentalno delo, raziskovalno delo, projektne, seminarske idr. naloge in njihove predstavitve.

Raztopine

Učni cilji

Poglablja znanje o raztopinah in ponovi pojme raztopina, topilo, topljenec; uporablja masni delež, odstotno koncentarcijo, masno koncentracijo in topnost za določanje sestave raztopin, prepoznava njihov pomen v kontekstu ekonomske učinkovitosti in trajnostne porabe materialov ter razvija finančno pismenost, pomembno za poklicno usmeritev;
Prepoznava kisline, baze in soli med snovmi, ki jih srečuje v življenju in bodočem poklicu, ter se uri v upoštevanju varnostnih ukrepov pri rokovanju z njimi in njihovem odstranjevanju;
Utrjuje razumevanje elektrolitov kot vodnih raztopin kislin, baz in soli, ki prevajajo električni tok, ter njihov pomen in vlogo v organizmih (PTI);
Utrjuje poznavanje pH-lestvice kot merila za oceno kislih oz. bazičnih lastnosti vodnih raztopin (PTI).

Izbirni cilji

Spoznava topnost snovi in vpliv temperature na topnost trdnih snovi in plinov ter vpliv tlaka plina nad tekočim topilom (PTI);
Spoznava procese redčenja in koncentriranja z eksperimentalno-raziskovalnim pristopom, se uri v varnem in odgovornem ravnanju s snovmi (PTI);

Standardi znanja

Opredeli pojem topnost in pojasni, kako se topnost trdnih snovi in plinov spreminja s temperaturo, ter pozna vpliv tlaka plina nad tekočim topilom(PTI);
Loči med pojmoma topnost in hitrost raztapljanja (PTI);
Izvede eksperiment raztapljanja in redčenja različnih snovi v izbranih topilih (voda, etanol, heksan) (PTI);
Pojasni pomen in vlogo elektrolitov v organizmu (PTI);

Minimalni standardi

Izbere primerno topilo glede na vrsto topljenca, ki se uporablja v življenju oz. bodočem poklicu;
Izračuna masni delež, odstotno in masno koncentracijo topljenca v raztopini (PTI);
Razbere sestavo raztopine (iz domačega okolja oz. bodočega poklica) iz podatkov oz. manjkajoči podatek izračuna;
Prepozna krivuljo topnosti kot načina za podajanje topnosti snovi pri različnih temperaturah;
Iz grafa, ki prikazuje krivuljo topnosti, razbere topnost snovi pri dani temperaturi;
Navede primere in uporabo kislin, baz in soli iz življenja in bodočega poklica;
Opiše lastnosti kislin in baz ter pozna pravila za varno rokovanje z njimi (v življenju in glede na poklicno usmeritev);
Opredeli električno prevodnost različnih raztopin (PTI);
Pozna pH-lestvico in jo uporabi kot merilo za kislost, bazičnost ali nevtralnost vodnih raztopin.

Pojmi

Raztopina
Topilo
Topljenec
Masni delež
Masna koncentracija
Topnost
Hitrost raztapljanja
Kislina
Baza
Sol
Redčenje
PH lestvica
Krivulja topnosti

Skupne kompetence

1.1.2.2 · Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika.
5.3.5.3 · Prepozna priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah.
5.2.5.1 · V različnih življenjskih situacijah prepoznava in rešuje finančne izzive (viri finančnih sredstev, skrb za denar, poslovanje npr. z banko, zavarovalnico ter drugimi finančnimi institucijami, ocena potrebnih sredstev, tveganj in odločitev o zadolževanju ter naložbi, varčevanju).
3.2.4.1 · Spozna različne zaščitne ukrepe za ohranjanje zdravja.
3.2.4.2 · Ravna varno in odgovorno, pri čemer skrbi za ohranjanje zdravja sebe in drugih.
3.2.2.1 · Razume pomen uravnotežene prehrane.

Didaktična priporočila

Priprava raztopin z različnim masnim deležem, masno koncentracijo glede na bodoči poklic (npr. priprava fiziološke raztopine, raztopine glukoze), različni načini merjenja gostote pripravljenih raztopin;

Eksperimentalno raziskovanje vpliva na hitrost raztapljanja trdne snovi (temperatura, velikost delcev, mešanje);

Določevanje pH vodnih raztopin kislin, baz in soli ter vodnih raztopin snovi iz življenja in poklica z indikatorji (rdeče zelje, lakmus, fenolftalein, metiloranž), indikatorskimi lističi in pH-metri.

Www.chemie-interaktiv.net * Spletne animacije za pouk kemije in biologije raztapljanje NaCl v vodi;

PH-lestvica (pH Scale: Basics - pH | Acids | Bases - PhET Interactive Simulations);

Merjenje pH različnih raztopin iz življenja ter raziskovanje vpliva redčenja raztopin kislin in baz na pH (pH Scale - pH | Dilution | Concentration - PhET Interactive Simulations);

Redčenje in koncentriranje raztopin in priprava nasičenih raztopin (Concentration - Solutions | Concentration | Saturation - PhET Interactive Simulations).

Ob pisnem in ustnem izkazovanju znanja naj bodo v ospredju drugi načini/oblike izkazovanja znanja: eksperimentalno delo, raziskovalno delo, projektne, seminarske idr. naloge ter njihove predstavitve.

Ogljikovodiki in polimeri

Učni cilji

Spoznava nafto in naftne derivate kot goriva in surovine za pridobivanje najrazličnejših produktov (PTI);
Spoznava trajnostne/alternativne energijske vire in jih kritično presoja glede vplivov na okolje, podnebne spremembe idr. (PTI);
Utrjuje pojme polimerizacija, monomer in polimer (PTI) ;
Raziskuje vpliv uporabe sinteznih/umetnih polimerov na okolje in organizme ter razvija zavedanje pomena odgovorne rabe in recikliranja polimernih odpadkov (embalaže); izgrajuje odgovoren odnos do narave.

Izbirni cilji

Sintetizira enostavne polimere, razvija eksperimentalni pristop in odgovoren odnos do varnega eksperimentalnega dela (PTI);
Proučuje lastnosti in uporabo izbranih polimerov v življenju in bodočem poklicu ter njihov vpliv na okolje;

Standardi znanja

Pozna kreking kot postopek pridobivanja bencina iz višjih frakcij nafte (PTI);
Razlikuje 95- in 100-oktanski bencin in pozna pojem oktansko število (PTI);
Razlikuje kurilno olje in dizelsko gorivo (PTI);
Pozna primere sintetičnih in alternativnih goriv za pogon motorjev z notranjim izgorevanjem (biodizel, etanol kot gorivo/bioetanol, bioplin, vodik) (PTI);
Pri sintezi enostavnega polimera upošteva pravila za varno eksperimentalno delo in odgovorno ravna z nastalimi produkti sinteze;
Navede primere in lastnosti polimerov, s katerimi se najpogosteje srečuje v življenju in bodočem poklicu (HDPE, LDPE, PP, PS, najlon, PET, PA, PTFE, kevlar, PVC);
Razlikuje biorazgradljive in bioosnovane polimere (PTI);
Kriteriji in področja za vrednotenje dela z modeli so v priloženi datoteki Kriteriji za vrednotenje dela z modeli.

Minimalni standardi

Opiše proces frakcionirne destilacije in proces vakuumske destilacije za pridobivanje naftnih derivatov (PTI);
Razlikuje monomer in polimer in pozna reakcijo polimerizacije kot reakcijo nastanka polimera (PTI);
Prepozna vrsto polimera iz kratice/simbola na etiketi oz. izdelku vsakdanje rabe in bodočem poklicu (PTI);
Razloži prednosti in slabosti različnih načinov ravnanja z odpadno embalažo in polimernimi odpadki (sežig v sežigalnici, sosežig, odlaganje na deponije, recikliranje in ponovna uporaba);
Navede vplive uporabe sinteznih polimerov (makro- in mikroplastike) na okolje in organizme ter kritično razmišlja o trajnostnih rešitvah problematike;
Poišče relevantne in zanesljive informacije o okoljskih, gospodarskih in družbenih vidikih onesnaževanja s polimeri.

Pojmi

Sintetična goriva
Monomer
Polimer
Polimerizacija
Biorazgradljivost
Sintezni polimeri
Naravni polimeri
Bioosnovan polimer
Frakcionirna destilacija
Naftni derivat

Skupne kompetence

1.1.1.1 · Razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.), pri posameznih predmetih.
1.1.2.2 · Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika.
5.2.3.1 · Pridobi podatke in sredstva (materialne, nematerialne in digitalne), potrebna za prehod od zamisli k dejanjem, s katerimi odgovorno in učinkovito upravlja, ob upoštevanju učinkovite izrabe lastnega časa in finančnih sredstev.
2.1.1.1 · Kritično oceni povezanost lastnih vrednot in vrednot družbe s trajnostnostjo v navezavi na svoje trenutne zmožnosti in družben položaj.
2.2.1.2 · Presoja kratkoročne in dolgoročne vplive delovanja posameznika in družbenih skupin v družbi, družbe na lokalni, regionalni, nacionalni ter globalni ravni.
1.2.2.2 · Razvija občutljivost za moralna vprašanja ter sposobnosti, da o njih razmišlja skupaj z drugimi.
5.3.5.3 · Prepozna priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah.
2.4.3.1 · Se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni, kolektivni in politični ravni.
2.3.1.1 · Na podlagi znanja, znanstvenih dognanj in vrednot trajnostnosti razume in vrednoti možne, verjetne in želene trajnostne prihodnosti (scenarije).
4.1.2.1 · Analizira, primerja in kritično vrednoti verodostojnost in zanesljivost podatkov, informacij in digitalnih vsebin.
2.1.3.1 · Odgovoren odnos do naravnih sistemov gradi na razumevanju njihove kompleksnosti in razmerij med naravnimi in družbenimi sistemi.
2.2.3.1 · Pri opredelitvi problema upošteva značilnosti problema - (ne)jasnost, (ne)opredeljenost, (ne)določljivost problema) - in lastnosti reševanja - (ne)definirane, (ne)sistemske rešitve - ter vpletenost deležnikov.
5.1.2.2 · Pripravi nabor možnih rešitev problema (zamisli), pri čemer stremi k ustvarjanju vrednosti za druge.
5.2.5.3 · Pridobiva ustrezno znanje na področju finančne pismenosti za kakovostno vsakdanje in poklicno življenje.

Didaktična priporočila

Kaj se je spremenilo? Nafta, 1991, za kritično presojo: Nafta;

Destilacija nafte: The Distillation of Crude Oil;

Proces krekinga: Refinery Processes: Cracking;

Priprava umetne gline – e-učbenik: Povzetek;

Izolacija kazeina: Homemade Polymer & Slime Science Projects;

Sinteza polivinilalkohola (PVA): https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rwvu3w8;

Lastnosti, uporaba in sinteza PVA: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/kkv57bv;

Sinteza acetatnih in stirenskih membran: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ldbahav;

Izolacija škroba in priprava plastičnega materiala, ki bazira na škrobu: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ovifqjc;

Ars • Podobe znanja • Uroš Novak: V plastenki je poleg plastike tudi do 270 različnih kemikalij;

Bioplastika-skladna-z-naravo_gradivo-za-sole.pdf;

Ob pisnem in ustnem izkazovanju znanja naj bodo v ospredju drugi načini/oblike izkazovanja znanja: eksperimentalno delo, projektne, seminarske idr. naloge in njihove predstavitve.

Tema temelji na izkustvenem, eksperimentalnem delu z različnimi snovmi, s katerimi se dijaki najpogosteje srečujejo v življenju in s katerimi se bodo srečevali v svojem bodočem poklicu. Posebno pozornost namenjamo veščinam merjenja, spoznavanju in rokovanju z različnimi merilnimi napravami, pravilnemu sistematičnemu zapisovanju opažanj oz. meritev ter sklepanju.

Dijaki naj čim več ciljev teme usvajajo prek aktivnih oblik učenja s poudarkom na samostojnem eksperimentalno-raziskovalnem delu (individualno, v parih, manjših skupinah), vizualizaciji z uporabo digitalne tehnologije in čim več priložnostih za razvijanje gradnikov naravoslovne pismenosti. Eksperimentalno delo in druge dejavnosti po potrebi (glede na sposobnost in predznanje) diferenciramo. Izbrani primeri snovi in eksperimentov naj bodo čim bolj povezani z življenjem oz. njihovim bodočim poklicem (avtentičnost). Pouk kemije izvajamo v kemijski oz. specializirani učilnici, prilagojeni za eksperimentalno delo.

Miselna in pojmovna mreža vsebin/tem kemije predstavlja okvir oz. prikaz velike slike predmeta kemije in prikazuje osrednjo vlogo pojma/koncepta snov. V tej uvodni temi pojem/koncept snov utrjujemo in nadgrajujemo z znanji o vrstah snovi in njihovih lastnostih z delitvijo na kemijske in fizikalne (intenzivne in ekstenzivne) ter nevarne lastnosti snovi.

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.