Kitara
Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Opis teme
Dijak v 1. letniku spoznava glasbene vsebine skozi cilje naslednjih tem: Tehnične prvine, Etude, Branje z lista, Harmonizacija s kitaro in Skladbe.
Dijak v šolskem letu preigra vsaj deset etud.
Tehnične prvine
Učni cilji
- Poglablja ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa in postavitve leve in desne roke; (SC 3.2.1.1)
- Oblikuje nohte prstov desne roke v funkcionalnem smislu spretnega igranja in doseganja ustreznega tona;
- Razvija sproščenost in spretnost pri tehničnih prvinah desne roke: pri enoglasju (udarec posameznih prstov in menjalni udarec brez naslona in z naslonom), pri večglasju (linearna postavitev, akordična postavitev – arpeggio tehnika); (SC 3.2.3.2)
- Razvija sproščenost in spretnost pri tehničnih prvinah leve roke: pri osnovnih postavitvah leve roke in prstov, pri vezavah (tehnični legato), okraskih, barréjih, razponih (ekstenzijah), orientaciji na vratu in menjavah leg;
- Igra vaje, lestvice (tudi kromatiko) v obsegu ene, dveh in treh oktav;
- Izvaja akordične kadence z akordičnimi figuracijami glavnih tonalitet;
- Izvaja dvojemke (terce, sekste, oktave, decime);
- Izvaja naravne in umetne flažolete;
- Razvija dinamične in barvne razlike ter pizzicato.
Standardi znanja
- Zaigra lestvice (tudi kromatiko) v obsegu ene, dveh in treh oktav;
Minimalni standardi
- Izkaže samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa in postavitve leve in desne roke;
- Oblikuje ustrezen ton;
- Izkaže sproščenost in spretnost pri tehničnih prvinah leve in desne roke;
- Izvede akordične kadence z akordičnimi figuracijami glavnih tonalitet;
- Zaigra lestvico v obsegu dveh ali treh oktav in kadenco.
Pojmi
- Lestvice
- Intervali
- Arpegii
- Kromatika
- Kadenca
- Naslon – apoyando
- Brez naslona – tirando
- Vezave – tehnični legato
- Barrée
- Flažoleti
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Posebno pozornost naj učitelji namenijo drži telesa pri igranju inštrumenta, pri čemer so z izrazom »telo« mišljeni vsi deli telesa in ne le tisti, ki na prvi pogled aktivno sodelujejo pri igranju kitare. »Dobra oz. pravilna« drža telesa pri igranju kitare ni nekaj točno določenega (lahko pa bi rekli, da je dobra drža telesa zdrava drža). Odvisna je od več faktorjev, eden od glavnih so mere (velikost) kitarista. Pomembno pri drži telesa je, da se sedi na primerno visokem stolu, da je obremenitev trupa čim bolj simetrična, torej da je trup z glavo v pokončni ravnotežni drži brez posebne napetosti na kateri koli strani. Pri igranju kitare si pomagamo s pručko pod levo nogo oziroma z različnimi pripomočki (podstavki) pod kitaro, ki jih postavimo praviloma na levo stegno. Glede izbire načina (pručka ali različni podstavki) naj učitelj ravna v skladu s ciljem čim bolj zdrave telesne drže. Roki (tudi dlani in prsti) ter povezavi rok s trupom (ramenski obroč) naj bodo med igranjem čim bolj sproščene oziroma kontrolirano napete, kar pomeni, da je treba pri dijaku razvijati sposobnost kontrole napetosti svojega telesa. Tudi če nam uspe ohranjati »zdravo« držo telesa, pri igranju kitare vedno lahko govorimo o prisilni drži. Zaradi tega je treba dijake usmerjati v vadenje v časovnih intervalih, med katerimi je treba telo z razteznimi in sprostilnimi vajami razbremeniti. Tudi sicer naj učitelji dijake spodbujajo k zdravemu gibanju in telesni dejavnosti, da telo kompenzira ure sedenja pri študiju in vadenju.
Didaktična priporočila: Tehnične prvine so skupina ciljev, pri kateri naj se dijak osredotoči dejansko na tehnični vidik igranja inštrumenta, s čimer je mišljeno, da se osredotoča na držo telesa, gibe rok in prstov ter na kvaliteto tona, ki ga proizvede, in naj se ne prepusti »zamaknjenosti«, torej čustvenemu odzivu, ki jo sicer glasba sproži pri ljudeh. Na kratko rečeno, vse, kar dijak počne pri tej skupini ciljev, naj bo ozaveščeno, lahko bi rekli tudi racionalno kontrolirano. Posamezne elemente tehničnih prvin (lestvice, arpeggi, vezave idr.) naj dijak najprej vadi in obvlada v počasnem tempu, dokler ne doseže čim bolj »brezhibne« izvedbe. Pri tem je pomembna vloga učitelja, ki mora oceniti sposobnost dijaka v danem obdobju razvoja. Šele ko je ta »brezhibnost« dosežena, je smiselno začeti oteževati vaje z ritmičnimi načini in povečevanjem hitrosti. V celotnem procesu je treba paziti na sproščenost drže in gibov. Pri enoglasnih lestvicah (ne pri dvojemkah) naj dijak razvija igranje tako brez naslona kot z naslonom. Pri flažoletih naj učitelj dijaku razloži fizikalno ozadje nastanka teh tonov.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: S polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Z nastopi
OPISNI KRITERIJI: » Pravilnost izvajanja
OPISNI KRITERIJI: Samostojnost izvajanja
OPISNI KRITERIJI: Orientacija v notnem zapisu
Etude
Učni cilji
- Skozi etude razvija, uri in poglablja tehnične prvine;
- Muzikalno oblikuje ton, motiv in frazo;
- Izvaja razlikovanje melodije in spremljave v večglasju;
- Razvija hitrost igranja;
- Razvija dinamično in barvno razlikovanje.
Standardi znanja
- Izkaže poznavanje tehničnih prvin pri izvajanju etud;
- Izkaže muzikalno oblikovanje tona fraze in melodije pri izvajanju etud;
- Etude izvede v dinamični in barvni raznolikosti;
Minimalni standardi
- Zaigra etude.
Pojmi
- Motiv
- Fraza
- Oblikovanje tona
- Etuda
- Dinamika
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Etude so skupina ciljev, ki je po eni strani še zelo povezana s skupino ciljev tehnične prvine, po drugi strani pa daje dijakom že možnost določenega glasbenega izraza. Nemalokrat so lahko etude učna pot pri usvajanju glasbeno izraznih elementov. Učitelj naj izbere dijaku primerno težke etude, priporočeno je tudi, da se izbrane etude po tehnični plati navezujejo na prvine, s katerimi se dijak ukvarja pri skupini ciljev tehnične prvine. Priporočeno je, da dijak v zgodnejši fazi igranja posamezne skladbe na glas šteje dobe pri igranju. Dijak naj poje posamezne glasove v skladbah.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: S polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Z nastopi
OPISNI KRITERIJI: » Pravilnost izvajanja
OPISNI KRITERIJI: Samostojnost izvajanja
OPISNI KRITERIJI: Doživetost izvajanja
OPISNI KRITERIJI: Orientacija v notnem zapisu
Branje z lista
Učni cilji
- Razvija veščino branja z lista na sistematičen način;
- Igra enoglasje in dvoglasje po posameznih strunah, v nizkih legah (1. in 2. lega);
- Igra enoglasje in dvoglasje v višjih posameznih legah;
- Igra enoglasje z menjavami leg;
- Igra večglasje (akordično) v nizkih legah (1. in 2. lega);
- Igra dvoglasje v višjih posameznih legah in z menjavo leg;
- Igra večglasje (akordično) v višjih posameznih legah in z menjavo leg.
Minimalni standardi
- Izkaže veščino branja v enoglasju, dvoglasju in akordičnem večglasju v nizkih legah (1. in 2. lega) v nezapletenih ritmih;
- Izvede branje z lista v enoglasju, dvoglasju in akordičnem večglasju v nizkih legah (1. in 2. lega).
Pojmi
- Enoglasje
- Dvoglasje
- Večglasje
- Lege
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Razvijanje veščine branja z lista naj bo sistematično in naj se začne pri najlažji težavnosti, ki se potem lahko stopnjuje z izkazanim napredkom dijaka. Težavnost se stopnjuje z igranjem v višjih legah. Igranje v 1. in 2. legi je osnovna stopnja težavnosti. Priporočeno je, da dijak branje v višjih legah razvija tako, da najprej obvlada branje v posameznih višjih legah, in sicer najprej v 4., 5., 7. in 9. legi. Šele ko obvlada igranje v teh legah, naj nadaljuje branje v ostalih legah in šele nato branje z menjavanjem leg. Priporočeno je, da dijak v začetni fazi igranja z lista na glas izgovarja imena tonov (parlato). Priporočeno je tudi, da zna dijak z besedami opisati, kje ležijo posamezni toni na ubiralki. Priporočeno je, da v notah ni označenih prstnih redov.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » Pri pouku
OPISNI KRITERIJI: » Pravilnost izvajanja
OPISNI KRITERIJI: Samostojnost izvajanja
OPISNI KRITERIJI: Orientacija v notnem zapisu
Harmonizacija s kitaro
Učni cilji
- Spoznava/razume akordično naravo inštrumenta;
- Spoznava različne zapise akordov in jih igra na različnih položajih na inštrumentu;
- Analizira harmonski potek skladb;
- Razvija sposobnost za harmoniziranje melodij;
- Igra akordično spremljavo;
- Ob spremljavi akordov poje melodijo.
Minimalni standardi
- Zaigra akordično spremljavo ob enostavnejši melodiji.
Pojmi
- Akord
- Harmonija
- Zaporedje akordov
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Priporočeno je, da dijak igra osnovne akorde in kadence ter tudi slušno razume sosledje akordov in harmonizacijo melodije. Z akordi spremlja sebe, ko poje melodijo (pesmi iz slovenskega in svetovnega ljudskega izročila, pesmi iz zabavne glasbe, izbrane melodije). Z akordi spremlja učitelja, ki igra melodijo.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » Pri pouku
OPISNI KRITERIJI: » Pravilnost izvajanja
OPISNI KRITERIJI: Samostojnost izvajanja
OPISNI KRITERIJI: Orientacija v notnem zapisu
Skladbe
Učni cilji
- Spoznava splošne značilnosti, vlogo glasbe in položaj glasbenikov v obdobjih renesanse, baroka, klasicizma, romantike – 19., 20. in 21. stoletje; (SC 1.3.2.1)
- Igra na pamet;
- Spoznava glasbene oblike in izvajalsko prakso iz obdobij renesanse, baroka, klasicizma, romantike – 19., 20. in 21. stoletje;
- Izvaja skladbe iz zgodovinskih obdobij renesanse, baroka , klasicizma in romantike na muzikalen način z upoštevanjem zgodovinskega stila;
- Spoznava ustvarjalnost sodobnih avtorjev 20. in 21. stoletja; (SC 4.3.3.1)
- Spoznava razvoj kitaristike na Slovenskem.
Standardi znanja
- Z igranjem repertoarja iz renesanse in baroka izkaže poznavanje zgodovinskega stila izvajanja;
- Izkaže razumevanje glasbenih oblik klasicističnega obdobja;
- Izkaže razumevanje glasbenih oblik obdobja romantike in 20. stoletja;
- Izkaže razumevanje glasbenega ustvarjanja avtorjev 21. stoletja in sodobnih slovenskih skladateljev;
- Skladbo izvede muzikalno in tehnično precizno;
Minimalni standardi
- Iz obdobja renesanse in baroka zaigra dve skladbi ali dva stavka različnih karakterjev;
- Iz obdobja klasicizma zaigra dve skladbi ali dva stavka sonate ali sonatine različnih značajev ali lažje variacije oziroma daljšo skladbo;
- Iz obdobja 19., 20. in 21. stoletja zaigra dve stilsko različni skladbi;
- Vsaj dve skladbi zaigra na pamet.
Pojmi
- Renesansa
- Barok
- Klasicizem
- Moderna glasba
- Slovenska kitaristika
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Priporočamo, da dijaku razložimo, da gre pri glasbi renesanse in baroka za transkripcije, saj kitara v sedanji obliki takrat še ni obstajala. Zato so tudi vse historične izvajalske prakse prilagojene sodobnemu inštrumentu. Priporočamo, da dijak posluša posnetke ali/in žive izvedbe skladb iz istih obdobij, kot so njegove skladbe, ki jih izvaja, a so bile napisane za druge solistične inštrumente ali pa za manjše ali večje zasedbe. Na ta način bo dela, ki jih izvaja, bolje razumel z vidikov zgodovinskega konteksta, stila in glasbene forme. Dijaku je treba tudi podrobneje predstaviti te inštrumente ali zasedbe (s slikovnim gradivom in zvočnimi primeri). Pri igranju transkripcij (s tem niso mišljene skladbe iz renesanse in baroka), kar je pogosta praksa pri kitaristih, naj se dijak seznani z originalno verzijo skladbe, tako z notnim gradivom kot s posnetki. Če je le mogoče, naj se dijak pri vsaki skladbi, ki jo igra, seznani z različnimi izdajami tega dela. Priporočeno je pridobiti tudi prve izdaje oziroma celo rokopise (fotokopije) skladb. S primerjavo več tovrstnih virov spodbudimo kritičen pogled na dela, njihove verzije in tudi njihove izvedbe. Priporočljivo je informirati dijaka o ozadju nastanka vseh del, ki jih igra, oziroma spodbujati njegovo zanimanje za tovrstno radovednost.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: S polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Z nastopi
OPISNI KRITERIJI: » Pravilnost izvajanja
OPISNI KRITERIJI: Samostojnost izvajanja
OPISNI KRITERIJI: Doživetost izvajanja
OPISNI KRITERIJI: Orientacija v notnem zapisu