Kompozicija plesa
Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Opis teme
Uvod v ustvarjanje je namenjen vstopu v razvijanje spretnosti, ki so potrebne za oblikovanje odrskih prizorov s pomočjo improvizacijskih nalog. S holističnim pristopom k ustvarjanju gibalno uprizoritvenih del dijak gradi na možnostih imaginativnega ustvarjanja odrske realnosti, utemeljenega na osebni perspektivi. Dijak pridobiva temeljne uprizoritvene izkušnje, spoznava odrski prostor in zakonitosti izvajanja v njem, razvija odrsko prisotnost (prezenco), razširja imaginativna, estetska in intelektualna obzorja, se usposablja za kritično-analitičen odnos do sebe ter ustvarja svoj uprizoritveni, idejni in estetski svet. Uprizarjanje omogoča in zahteva stalno zavzetost in osebno svobodo ter veča osebne zmožnosti doživljanja na fizični, čustveni in intelektualni ravni.
Z improvizacijskimi nalogami, ki so lahko širšega uprizoritvenega vira in so tudi prisotne v vseh štirih letnikih, glede na različne spodbude (vsebinske in gibalne) uporabljamo in nadgrajujemo:
Spontane reakcije na zunanji in notranji vzgib, hitro reagiranje in odločanje v dani situaciji,
Občutek za zavestno uporabo teže, središča telesa, periferne in osrediščene pozornosti, sodelovanje s partnerjem,
Raziskovanje zakonitosti kompozicije v prostoru,
Povezave med gibom, plesom in zvokom, glasbo, tišino,
Povezovanje gibalne osnove z že obstoječo glasbeno vsebino,
Gibalno improviziranje na glasbeno osnovo z upoštevanjem strukture zakonitosti spremljave,
Opazovanje in presojanje praktičnega dela ter oblikovanje zapisov.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Pouk se izvaja v skupinah, v katerih je največ 16 dijakov. Pri izvajanju teme naj učitelj čas dela s skupino razporedi tako, da ima vsak dijak možnost (in dolžnost) aktivnega preskušanja uprizoritvenih izzivov nalog. Pri nalogah improvizacijske narave naj dijak preizkusi različne vloge in navodila. Čas za izvedbo nalog in ponavljanje ter utrjevanje mora biti vedno odmerjen. Dijak naj z znanji plesne tehnike (obvladovanje moči, koordinacije in raztega) v praktičnih nalogah v okviru teme preizkuša pri drugih strokovnih predmetih pridobljena znanja (npr. premeščanje, preurejanje, improviziranje v časovnem in prostorskem aspektu gibanja). Z medpredmetnim povezovanjem dijak dosega večjo prenosljivost znanja, s čimer ustvarjamo pogoje za večjo ustvarjalnost in podjetnost na vseh predmetnih področjih. Večja prenosljivost znanja oblikuje tudi suverenejšo osebnost, ki se laže sooča z različnimi izzivi v življenju.
Razvija izvajalske spretnosti, doslednost pri delu in delovne navade
Učni cilji
- Se zaveda, da je učenje vsebine predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije in usvaja poimenovanja za posamezne pojme ter jih samostojno uporablja; (SC 1.1.2.1)
- Uživa v ustvarjalnosti, se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih ter jih analizira; (SC 1.3.4.1)
- Pri reševanju izzivov na ustvarjalen način uporablja pridobljeno znanje in izkušnje za ustvarjanje boljših in novih rešitev; (SC 5.1.2.1, 2.1.2.1)
- Razvija pozitiven odnos do gibanja in ustvarjanja; (SC 3.2.1.2)
- Je radoveden in raziskuje materiale in umetniške jezike, se z njimi izraža, razvija domišljijo ter poglablja in širi znanje; (SC 1.3.3.1)
Izbirni cilji
- Kritično presoja informacije z vidika okolja, živih bitij in družbe ob upoštevanju različnih perspektiv. (SC 2.2.2.1)
Standardi znanja
- Uporabi raznovrstne postopke, metode, strategije za izvedbo improvizacije.
Minimalni standardi
- Uporabi spontane reakcije na zunanji in notranji vzgib in razume ter uporablja osnovne strokovne pojme improvizacije;
- Izkaže obvladovanje izvajalskih spretnosti v improvizaciji (uporaba teže, središča telesa, obvlada periferno in osrediščeno pozornost, raziskuje prostor);
- Razvije in uporabi svoj gibalni izraz in ob tem uporablja raznovrstne zvočne spremljave;
- Razvije in vzpostavi lastno odrsko identiteto;
Pojmi
- Improvizacija
- Prisotnost
- Score
- Gibalni izraz
- Sočasnost
- Zaporednost
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učitelj naj v kontekstu ustvarjanja vzpostavi varno okolje zaupanja, v katerem lahko dijak z uporabo metod opazovanja, zaznavanja, občutenja in interpretiranja pojavov v prostoru in samega prostora kot celote dostopa do spoznanj o objektivni stvarnosti in prepoznavajo posamične dogodke v improvizacijskem in kompozicijskem razvoju. Učitelj spodbuja dijaka, da s samostojnim in skupinskim delom razvija osnovne improvizirane in vnaprej določene kompozicijske postopke in jih uporablja za odkrivanje (z metodo viharjenja in postavljanja vprašanj) lastnih idej o prostoru, v katerem se giblje. Takšen način praktičnega dela je nujno potreben vstop v vsako učno uro in osnova za individualno in skupinsko delo, pri katerem dijak predstavi lastne ideje, razvija spretnosti skozi preizkušanje in ponavljanje ter išče alternativne rešitve. Z uporabo metod dela z vizualnim gradivom (slike, fotografije, asociativni zapisi na listih, ki jih dijak razporeja po prostoru) dijak deluje v okolju, ki spodbuja domislice, razvija asociativno mišljenje in spodbuja predstavljanje in izpostavljanje lastnih idej (lažja predstavnost prostorskih kompozicij). Z vzpostavljanjem samostojne in skupinske ustvarjalno problemske situacije dijak ustvarja naloge, ki se nanašajo na njegovo samostojno delo ali pa pripravlja naloge za manjše skupine. Učitelj z dijaki oblikuje krajše in daljše nastope.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Pri pouku kompozicije plesa učitelj ocenjuje znanje dijakov na več načinov. Z oceno praktičnega dela vrednoti in ocenjuje dijakovo kontinuirano izvajanje vaj in nalog v učni situaciji v danem obdobju ocenjevanja glede na mrežni načrt ocenjevanja, ki ga določijo učitelji v strokovnem aktivu. Učitelj lahko dijaka ocenjuje tudi v enkratni situaciji nastopa, ki ga dijak izvede pred razredom med učno uro. Predstavljeno nalogo (improvizirano nalogo, gibalno sekvenco, gibalni nastop ali demonstracijo gibalne naloge) dijak izvede samostojno ter pri tem uporabi in izvede interpretacijo in nastop. Učitelj oceni še seminarsko nalogo ali poročilo v obliki zapisa predstave ali dnevniškega zapisa procesa ustvarjanja.
OPISNI KRITERIJI: » Interpretacija in sinteza podatkov: izvedba, izkazovanje razumevanja, naravnost ter lahkotnost izvedbe, osebnost oziroma odrska navzočnost.
OPISNI KRITERIJI: Izražanje na različne načine: dijak izkazuje raznovrstnost oblike in vsebine plesa pri vajah in nastopu.
OPISNI KRITERIJI: Sodelovanje v skupini: dijak deluje kot aktivni posameznik v skupini in vztrajno izkazuje sodelovalen način dela v skupini, pomaga pri iskanju rešitev in izkazuje razvijanje komunikacijskih sposobnosti.
OPISNI KRITERIJI: Kvalitativna obvezanost: dijak izkazuje vnašanje pozitivne energije, radovednosti v učno uro; polno in konsistentno se udeležuje pri izvajanju vaj, nalog in problemskih vprašanj.
OPISNI KRITERIJI: Vztrajnost: s koncentracijo, zbranostjo/prisotnostjo in učinkovito uporabo energije vzdrži ustvarjanje v plesu in gibanju daljše in krajše časovno obdobje.
OPISNI KRITERIJI: Energičnost in fizičnost: stalno izkazuje predanost in zadovoljstvo pri delu in ob tem uporablja energije, ki pripadajo izvajanemu gibu daljše in krajše časovno obdobje.
Razvija estetsko zaznavanje, lastno ustvarjalnost in gibalno domišljijo
Učni cilji
- Razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor) ob zapisovanju ogledanih predstav ali predstavitvi razvijanja lastnih motivov; (SC 1.1.1.1)
- Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika; (SC 1.1.2.2)
- Vzpostavlja odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje in procesov ustvarjanja ter ob tem prepoznava lastna doživetja in se vživlja v izkušnjo drugega; (SC 1.3.1.1)
- Zaznava in prepoznava lastno doživljanje (telesne občutke, čustva, misli, vrednote, potrebe, želje) in lastno vedenje ter to ustrezno uporablja pri ustvarjanju; (SC 3.1.1.1)
- Razvija spretnosti aktivnega poslušanja, asertivne komunikacije, izražanja zanimanja in skrbi za druge. (SC 3.3.2.1)
Standardi znanja
- Razvije svoj gibalni izraz in lastno odrsko identiteto.
Minimalni standardi
- Uporabi in izvede osnovne strokovne pojme plesne improvizacije ter jih izvede samostojno ali v skupini;
- Izkaže ustrezne izvajalske spretnosti pri izvedbi naloge (natančnost, jasnost izvedbe, razumevanje in pomnenje naloge);
- Improvizacijsko nalogo izvede z jasno koordinacijo gibanja in točno prostorsko orientacijo;
- Improvizacijske naloge izvrši s točno prostorsko orientacijo in jasnim zavedanjem prostora, časa in dogajanja okoli sebe ter z uporabo zvočne spremljave;
- Ob izvajanju naloge izkaže poslušanje in občutljivost za druge v prostoru in na njih reagira;
Pojmi
- Plesna improvizacija
- Gibalni izraz
- Orientacija
- Partitura za ples
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učitelj naj v kontekstu ustvarjanja vzpostavi varno okolje zaupanja, v katerem lahko dijak z uporabo metod opazovanja, zaznavanja, občutenja in interpretiranja pojavov v prostoru in samega prostora kot celote dostopa do spoznanj o objektivni stvarnosti in prepoznava posamične dogodke v improvizacijskem in osnovnem kompozicijskem razvoju. Učitelj spodbuja dijaka, da s samostojnim in skupinskim delom razvija osnovne improvizirane in vnaprej določene kompozicijske postopke in jih uporablja za odkrivanje (z metodo viharjenja in postavljanja vprašanj) lastnih idej o prostoru, v katerem se giblje. Takšen način praktičnega dela je nujno potreben vstop v vsako učno uro in osnova za individualno in skupinsko delo, pri katerem dijak predstavi lastne ideje, razvija spretnosti skozi preizkušanje in ponavljanje ter išče alternativne rešitve. Z uporabo metod dela z vizualnim gradivom (slike, fotografije, asociativni zapisi na listih, ki jih dijak razporeja po prostoru) dijak deluje v okolju, ki spodbuja domislice, razvija asociativno mišljenje in spodbuja predstavljanje in izpostavljanje lastnih idej (lažja predstavnost prostorskih kompozicij). Z vzpostavljanjem samostojne in skupinske ustvarjalno problemske situacije dijak ustvarja naloge, ki se nanašajo na njegovo samostojno delo, ali pa pripravlja naloge za manjše skupine. Učitelj z dijaki oblikuje krajše in daljše nastope.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Pri pouku kompozicije plesa učitelj ocenjuje znanje dijakov na več načinov. Z oceno praktičnega dela vrednoti in ocenjuje dijakovo kontinuirano izvajanje vaj in nalog v učni situaciji v danem obdobju ocenjevanja glede na mrežni načrt ocenjevanja, ki ga določijo učitelji v strokovnem aktivu. Učitelj lahko dijaka ocenjuje tudi v enkratni situaciji nastopa, ki ga dijak izvede pred razredom med učno uro. Predstavljeno nalogo (improvizirano nalogo, gibalno sekvenco, gibalni nastop ali demonstracijo gibalne naloge) dijak izvede samostojno ter pri tem uporabi in izvede interpretacijo in nastop. Učitelj oceni še seminarsko nalogo ali poročilo v obliki zapisa predstave ali dnevniškega zapisa procesa ustvarjanja.
OPISNI KRITERIJI: » Interpretacija in sinteza podatkov: izvedba, izkazovanje razumevanja, naravnost ter lahkotnost izvedbe, osebnost oziroma odrska navzočnost.
OPISNI KRITERIJI: Izražanje na različne načine: dijak izkazuje raznovrstnost oblike in vsebine plesa pri vajah in nastopu.
OPISNI KRITERIJI: Sodelovanje v skupini: dijak deluje kot aktivni posameznik v skupini in vztrajno izkazuje sodelovalen način dela v skupini, pomaga pri iskanju rešitev in izkazuje razvijanje komunikacijskih sposobnosti.
OPISNI KRITERIJI: Kvalitativna obvezanost: dijak izkazuje vnašanje pozitivne energije, radovednosti v učno uro; polno in konsistentno se udeležuje pri izvajanju vaj, nalog in problemskih vprašanj.
OPISNI KRITERIJI: Vztrajnost: s koncentracijo, zbranostjo/prisotnostjo in učinkovito uporabo energije vzdrži ustvarjanje v plesu in gibanju daljše in krajše časovno obdobje.
OPISNI KRITERIJI: Energičnost in fizičnost: stalno izkazuje predanost in zadovoljstvo ob delu in ob tem uporablja energije, ki pripadajo izvajanemu gibu daljše in krajše časovno obdobje.
Ubesedi svoje zaznavanje in doživljanje ustvarjalnega procesa, analizirajo ples in uprizoritvene umetnosti
Učni cilji
- Razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (plakat, povzetek, opis, pogovor) o usvojenih temah in ogledanih predstavah ter pri izražanju uporablja strokovni jezik; (SC 1.1.1.1)
- Vzpostavlja odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje in procesov ustvarjanja ter ob tem prepoznava lastna doživetja; (SC 1.3.1.1)
Izbirni cilji
- Za potrebe analize izraža informacijske potrebe, išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih ter izboljšuje osebne strategije iskanja. (SC 4.1.1.1)
Minimalni standardi
- Opazuje, presoja praktično delo in aktivno sodeluje pri podajanju analizi;
- Pripravi analitični zapis o delu (svojem, skupinskem delu pri pouku, ogledani predstavi).
Pojmi
- Analitični zapis
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Tema, ki je povezana z analizo, artikulacijo in razvijanjem ter usvajanjem strokovnega jezika, se povezuje tudi z drugimi splošnoizobraževalnimi predmeti. Umetnostna zgodovina je lahko s spoznavanjem likovnih del vir navdiha in idej v razvijanju in iskanju uprizoritvenega ustvarjanja. Zgodovina, filozofija, sociologija in psihologija dijaku omogočajo širšo kontekstualizacijo tako ustvarjanja umetniških del kot njihovo komunikacijo in vlogo v širši družbi. V tem smislu je priporočeno, da učitelj dijaka pri ustnih ali pisnih analizah spodbuja in usmerja k transferju znanja z različnih področij. Prav tako lahko dijak najde povezave pri usvajanju snovi naravoslovnih predmetov, kot je biologija. Razumevanje delovanja čutil in poznavanje anatomije človekovega telesa sta nujen in bogat vir informacij. Za pridobivanje informacij o avtorjih sodobnega plesa dijaki uporabljajo na spletu dostopne informacije in se opolnomočijo za samostojno raziskavo virov. Priporočljivo je, da učitelj na začetku skupaj z dijaki izvaja primere analize in s tem na praktičnem primeru prikaže načine povezovanja različnih virov.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Pri pouku kompozicije plesa učitelj ocenjuje znanje dijakov na več načinov. Z oceno praktičnega dela vrednoti in ocenjuje dijakovo kontinuirano izvajanje vaj in nalog v učni situaciji v danem obdobju ocenjevanja glede na mrežni načrt ocenjevanja, ki ga določijo učitelji v strokovnem aktivu. Učitelj lahko dijaka ocenjuje tudi v enkratni situaciji nastopa, ki ga dijak izvede pred razredom med učno uro. Predstavljeno nalogo (improvizirano nalogo, gibalno sekvenco, gibalni nastop ali demonstracijo gibalne naloge) dijak izvede samostojno ter pri tem uporabi in izvede interpretacijo in nastop. Učitelj oceni še seminarsko nalogo ali poročilo v obliki zapisa predstave ali dnevniškega zapisa procesa ustvarjanja.
OPISNI KRITERIJI: Kriteriji ocenjevanja zapisa predstave ali dnevniškega zapisa ali druge analize plesnega ali z uprizoritvenimi umetnostmi povezanega dogodka:
OPISNI KRITERIJI: točna in obširna navedba avtorjev in vseh vključenih izvajalcev ter navedba njihovega vložka v delo;
OPISNI KRITERIJI: natančno in prodorno zapisana analiza gibalnega jezika predstave z navajanjem značilnosti in posebnosti uporabljenega gibalnega jezika;
OPISNI KRITERIJI: navedba možnih referenčnih povezav z uporabo iskanja drugih virov po spletu in uporabo digitalnih arhivov, ki so prosto dostopni;
OPISNI KRITERIJI: navedba vsaj treh najbolj izstopajočih trenutkov predstave, dogodkov in situacij, ki jih dijak zazna in jih natančno napiše;
OPISNI KRITERIJI: točna navedba morebitnih drugih sodelavcev (scenografija, glasba, svetloba, kostumografija) in analiza povezave vseh elementov predstave v celoto;
OPISNI KRITERIJI: zapis razmisleka o vsebini predstave.