latinščina (izbirni predmet)
Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Opis teme
V okviru teme dediščina klasične antike se učenci posvečajo raziskovanju antične snovne in nesnovne dediščine.
Latinščino tako spoznavajo kot jezik, ki sicer nima več maternih govorcev, a je na svojstven način še vedno prisoten v modernih jezikih. Razvijajo zavedanje o vplivu latinščine na moderne jezike in so sposobni prepoznati določene latinske korene v slovenščini, romanskih in germanskih jezikih.
Učenci spoznavajo tudi pomen in tradicijo antične književnosti, civilizacije in kulture (velik poudarek je na grško-rimski mitologiji) in zgodovine vključno z epigrafiko ter arheološkimi najdišči v lokalnem in širšem okolju.
Učenci torej v okviru te teme, ki je integralni del pouka, razvijajo zavedanje o skupnih koreninah evropske civilizacije z vidika jezika, zgodovine in umetnosti.
Raziskovanje dediščine klasične antike jim omogoča vpogled v preteklost in v njeno povezanost s sodobnimi družbenimi pojavi.
Dediščina klasične antike je vpeta v vsako uro pouka latinščine, saj je v temelju povezana s poukom jezikovnih vsebin ter poukom književnosti, kulture in civilizacije.
Ob upoštevanju interesov in zmožnosti učencev lahko učitelj določene cilje obravnava podrobneje in različno.
Tema je nadvse primerna za medpredmetno povezovanje z zgodovino, glasbeno in likovno umetnostjo, slovenščino in drugimi modernimi jeziki.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Pouk o dediščini klasične antike lahko postane bogata in motivirajoča izkušnja za učence, če vključuje raznovrstne metode, ki spodbujajo raziskovanje, razumevanje in ustvarjalno sodelovanje. Učitelj naj že na začetku učenja latinščine učence seznanja s preprostimi izvirnimi sentencami; tako ne bodo razvijali le veščine prevajanja v slovenščino, pač pa tudi razumevanje globljega pomena in možnosti praktične uporabe sentenc v različnih kontekstih. Sentence so nadvse primerne za širjenje jezikovnega znanja in iskanje vzporednic v modernih jezikih. Sentence in mitološke prispodobe naj služijo za diskusijo o aktualnosti antičnih rekov in prispodob. Učenci lahko sentence in mitološke zgodbe predstavijo v obliki stripa ali kratke zgodbe, tako da pojasnijo njihov izvor ali jih postavijo v moderen kontekst. Učitelj naj pripravi kvize ali igre, kjer učenci tekmujejo v prepoznavanju latinskih pregovorov in antičnih pojmov (npr. družabna igra
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Activity v latinščini«). Glede na starost učencev naj učitelj izbere primerne mite; ti naj pri mlajših učencih spodbujajo radovednost in likovno ali pisno ustvarjanje, pri starejših pa tudi razmišljanje o kompleksnejših temah. Učenci lahko po skupinah pripravijo krajšo dramsko uprizoritev določenega mita. Pri predstavitvi dediščine naj učitelj, kadar je le mogoče, uporabi vizualne pripomočke (npr. zemljevid antičnega sveta, fotografije arheoloških najdišč in digitalne rekonstrukcije antičnih mest). Učitelj naj načrtuje ekskurzije na lokalna arheološka najdišča, kjer bodo lahko učenci in situ spoznali snovno dediščino antike. Obisk muzejev z razstavami o antiki bo učencem omogočil neposreden stik z artefakti, obisk galerije pa uvid v odmeve antike v kasnejši umetnosti. Učitelj lahko po lastni presoji in interesu učencev vključi aktualno tematiko (npr. filme, računalniške igrice z antično vsebino, gledališke predstave idr.). (4.1.3.1) (5.3.4.1) (4.1.1.1)
Dediščina klasične antike
Učni cilji
- Se zaveda navzočnosti latinskega besedišča v slovenščini in drugih jezikih ter vzporednic med skladnjo latinščine in drugih modernih jezikov, vključno s slovenščino, vzorce prepoznava, jih zna osvetliti in jih med seboj primerja;
- Se zaveda latinsko-grškega izvora besedišča različnih področij;
- Zna osvetliti pomen in ozadje pomembnejših latinskih pojmov, rekov in pregovorov ter razume in presoja njihovo rabo v sodobnih kontekstih; (SC 5.3.5.3)
- Pridobiva osnovno poznavanje epigrafike, kar mu omogoča razumevanje snovne rimske dediščine v lokalnem okolju;
- Spoznava glavna arheološka najdišča in spomenike grško-rimske antike in se zaveda pomena snovne dediščine ter njenega varovanja in ohranjanja;
- Raziskuje in spoznava antično kulturo in umetnost ter njune odmeve v kasnejših obdobjih. (SC 1.3.2.1, 5.1.2.1)
Standardi znanja
- Prepozna iz latinščine izhajajoče besede v slovenščini in besede latinskega izvora v tujih modernih jezikih (predvsem v angleščini) in sklepa o pomenu neznanih besed; v omejenem obsegu prepozna iz stare grščine izhajajoče določene besede in tujke v slovenščini;
- Najpogostejše latinske pregovore in reke pozna do te mere, da jih zna prevesti in razložiti; zna uporabiti primeren pregovor ali rek za določeno situacijo;
- Prepozna in kratko opiše izvor najpogostejših antičnih (mitoloških) prispodob; zna uporabiti določeno prispodobo v določeni situaciji oz. na konkretnem primeru;
- Prevede preproste latinske napise, pri tem pozna osnovne okrajšave, ki se pojavljajo na napisih, in razume preprostejše primere latinske epigrafike;
- Našteje in opiše glavna rimska arheološka najdišča in spomenike v Sloveniji;
- Prepozna in kratko opiše najpogostejše antične mite, ki so podlaga za izbrano literarno, slikarsko, kiparsko ali glasbeno delo.
Minimalni standardi
- Prepozna iz latinščine izhajajoče besede v slovenščini
- Najpogostejše latinske pregovore in reke pozna do te mere da jih zna prevesti in razložiti
- Prepozna izvor najpogostejših antičnih (mitoloških) prispodob
- Prevede preproste latinske napise pri tem pozna osnovne okrajšave
- Našteje glavna rimska arheološka najdišča in spomenike v Sloveniji
- Prepozna najpogostejše antične mite ki so podlaga za izbrano literarno slikarsko kiparsko ali glasbeno delo
Pojmi
- Pregovor
- Rek
- Prispodoba
- Arheološki ostanki
- Epigrafika
- Lapidarij
- Mit
Didaktična priporočila
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Učenec pokaže znanje s področja dediščine klasične antike, tako da:
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: prepoznava korene latinskih besed v slovenščini in angleščini (in drugih modernih jezikih) ter tudi grške korene na podlagi poznavanja izbranih grških besed;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: prevede latinske sentence in predstavi sodobno situacijo, v kateri se lahko uporabijo;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: razloži mitološko ozadje prispodob in predstavi konkretne primere, kjer se lahko aplicirajo danes;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: interpretira preproste latinske napise in zna ob tem izluščiti bistvo, kdo je spomenik postavil in zakaj;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: prepozna glavna antična arheološka najdišča in spomenike, razloži njihov namen v antiki ter pomen njihove ohranitve v moderni dobi (lahko tudi s spletno predstavitvijo);
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ob izbranem literarnem, slikarskem, kiparskem ali glasbenem delu razloži antični motiv, ki je podlaga za to delo.