Latinščina
Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Opis teme
Osrednji cilj jezikovnega pouka je razumevanje latinskih besedil, kar predpostavlja obvladovanje slovničnih zakonitosti in poznavanje besedišča.
V okviru teme Jezik dijak natančneje in z vidika celostne obravnave spozna naslednje ravni jezikovnega sistema: glasoslovje, oblikoslovje, skladnja in besedoslovje.
(1.1.3.2) (1.1.3.1) (1.1.2.2) (1.1.2.1)
Dijak znanje s področja jezikovnih ravnin povezuje z vsemi temami v učnem načrtu. Jezikovno znanje mu omogoča neposreden stik z viri in posledično poglobljeno razumevanje književnih in kulturno-civilizacijskih vsebin.
Jezikovni pouk latinščine se navezuje tudi na pouk slovenščine in drugih modernih jezikov, saj omogoča medjezikovno primerjavo.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Usvajanje jezikovnih vsebin ni mogoče brez dobrega poznavanja izvenjezikovne realnosti, na katero jezik referira. To pa je mogoče samo, če učenje izhaja iz besedila in temelji na hkratni obravnavi slovničnih in kulturno-civilizacijskih vsebin. Učenje slovnice z metodo primerjanja jezikovnih oblik in struktur v latinščini in drugih jezikih dijakom omogoča spoznavanje splošnih jezikovnih zakonitosti, učenje besedišča pa olajša razumevanje besedišča tujih jezikov in bogati besedni zaklad v slovenščini. Učitelj naj pri obravnavi jezikovnih vsebin smiselno uporablja strokovne termine (slovenske ter iz latinščine in stare grščine prevzete slovnične izraze). Vsebine iz teme Jezik naj se obravnavajo vzporedno z branjem in interpretacijo besedil in naj temeljijo na nenehnem primerjanju s slovenščino in drugimi jeziki.
Glasoslovje
Učni cilji
- Pozna latinsko abecedo;
- Primerja in razčleni zakonitosti klasične in tradicionalne izgovorjave ter njune časovne okvire;
- Naglaša latinske besede na podlagi pravil klasične latinščine.
Standardi znanja
- Pozna osnovna načela latinskega glasoslovja, tako da: pri izgovoru uporabi osnovna pravila naglaševanja ; pri naglaševanju tri- in večzložnih besed si po potrebi pomaga s priročniki.
Minimalni standardi
- Pozna osnovna načela latinskega glasoslovja, tako da: pozna črke latinske abecede in splošna dejstva o njenem izvoru ;
- Pozna osnovna načela latinskega glasoslovja, tako da: pozna obe latinski izgovarjavi in zna časovno umestiti ;
- Pozna osnovna načela latinskega glasoslovja, tako da: pri izgovoru uporabi osnovna pravila naglaševanja
Pojmi
- Klasična izgovarjava
- Tradicionalna izgovarjava
- Samoglasnik/vokal
- Soglasnik/konzonant
- Dvoglasnik/diftong
- Naglas/akcent
- Zlog
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učitelj naj dijake sproti opozarja na ustreznost izbire izgovarjave glede na čas nastanka. Tudi na pravilno naglaševanje naj učitelj dijake opozarja sproti in na konkretnih primerih. Pri tem naj jih uči ustrezne uporabe priročnikov v knjižni in digitalni obliki. (4.1.1.1)
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak pokaže znanje izgovarjave tako, da besede izgovarja v obeh izgovarjavah, poznavanje osnovnih pravil naglaševanja pokaže tako, da pravilno bere in naglaša besede. Učitelj dijakovo znanje glasoslovja sproti preverja (npr. z glasnim branjem dijakov pri pouku).
Oblikoslovje
Učni cilji
- Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst;
- Razčlenjuje in utemeljuje njihovo rabo v latinskem sobesedilu;
- Jih razume in zna prevesti iz latinščine v slovenščino;
- Jih primerja s podobnimi strukturami v drugih jezikih. (SC 1.1.2.2, 1.1.3.2)
Standardi znanja
- Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: samostojno sklanja samostalnike in pridevnike vseh deklinacij , zna analizirati oblike (razen samostalnikov srednjega spola 4. sklanjatve) in pri tem pozna najpogostejše izjeme po spolu (pri 3 . sklanjatvi loči samostalnike moškega in ženskega od srednjega spola) ; pridevnike tudi stopnjuje ; tvori in stopnjuje prislove
- Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: sprega in analizira glagole 1 ., 2 ., 3 . in 4 . spregatve (tudi deponentnike in poldeponentnike) , najpogostejše nepravilne in nepopolne glagole v vseh časih (futur II samo prepoznava) in naklonih (razen imperativa II in pasivnega imperativa I) ter v obeh načinih ; od neosebnih glagolskih oblik samostojno tvori in analizira najpogostejše (aktivni in pasivni infinitiv prezenta in perfekta , particip perfekta) , analizira in prevede particip prezenta in futura , infinitiv futura aktiva , gerundij in gerundiv
- Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: primerja latinske oblikoslovne vzorce s primeri v slovenščini in drugih modernih jezikih
Minimalni standardi
- Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: samostojno sklanja samostalnike in pridevnike vseh deklinacij zna analizirati oblike pozna najpogostejše izjeme po spolu (pri 3 sklanjatvi loči samostalnike moškega in ženskega od srednjega spola) pridevnike tudi stopnjuje tvori prislove
- Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: sklanja , analizira in prevede osebne , svojilne , kazalne , vprašalne in oziralne zaimke ; najpogostejše nedoločne zaimke analizira in prevede (quidam , nullus , nemo , nihil , neuter)
- Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: pozna glavne in vrstilne števnike od 1 do 20 , desetice od 10 do 100 in 1000 ; pozna posebno rabo nekaterih glavnih števnikov
- Pozna slovnične lastnosti vseh nepregibnih in pregibnih besednih vrst, tako da: sprega in analizira glagole 1 2 3 in 4 spregatve (tudi deponentnike in poldeponentnike) najpogostejše nepravilne v vseh časih in naklonih (razen imperativa II in pasivnega imperativa I) ter v obeh načinih od neosebnih glagolskih oblik samostojno tvori in analizira najpogostejše (aktivni in pasivni infinitiv prezenta in perfekta particip perfekta) analizira in prevede particip prezenta in futura infinitiv futura aktiva
Pojmi
- Pregibne besedne vrste
- Nepregibne besedne vrste
- Sklanjatev/deklinacija
- Sklon
- Spregatev/konjugacija
- Samostalnik/substantiv
- Pridevnik/adjektiv
- Osebni zaimek
- Povratni osebni zaimek
- Svojilni zaimek
- Povratni svojilni zaimek
- Kazalni zaimek
- Vprašalni zaimek
- Oziralni zaimek
- Nedoločni zaimek
- Glavni števnik
- Vrstilni števnik
- Glagol
- Krajevni, časovni, načinovni prislov
- Veznik
- Predlog
- Medmet
- Oseba
- Število
- Ednina/singular
- Množina/plural
- Maskulinum/moški spol
- Femininum/ženski spol
- Nevtrum/srednji spol
- Nominativ
- Genetiv
- Dativ
- Akuzativ
- Vokativ
- Ablativ
- Stopnjevanje
- Osnovnik/pozitiv
- Primernikkomparativ
- Presežnik/superlativ
- Elativ
- Osnova
- Končnica
- Obrazilo
- Prezent
- Imperfekt
- Perfekt
- Pluskvamperfekt
- Futur I
- Futur II
- Indikativ
- Imperativ
- Konjunktiv
- Aktiv
- Pasiv
- Deponentnik
- Poldeponentnik
- Nedoločnik/infinitiv
- Deležnik/particip
- Glagolnik/gerundij
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Latinsko oblikoslovje naj se obravnava vzporedno z branjem in interpretacijo besedil, ki naj služijo za uvajanje novih oblikoslovnih vsebin. Pri obravnavi vsebin upoštevamo predznanje dijakov iz osnovne šole in predznanje, ki so ga pridobili in ki ga pridobivajo pri pouku slovenščine in drugih jezikov v gimnaziji. Učenje oblikoslovja naj temelji na nenehnem primerjanju s slovenščino in drugimi jeziki. Učitelj naj uporablja čim raznovrstnejše tipe nalog. Pri obravnavanju oblikoslovnih posebnosti in izjem naj se učitelj omeji samo na tiste, s katerimi se dijaki seznanijo iz besedišča obvezno obravnavanih besedil in ki so v literaturi pogostejše. Pri obravnavi besednih vrst je zaradi lažje tvorbe in razumevanja oblik treba poudariti posamezne sestavine besed (npr. osnova, končnica, vezni samoglasnik).
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak pokaže znanje tako, da:
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: danim besedam in besednim zvezam določi ustrezno funkcijo glede na sobesedilo;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pregiba dane besede;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: danim besedam določi oblikovne lastnosti, jih uvrsti v besedne vrste in svoje odločitve utemelji z navajanjem lastnosti besednih vrst.
Skladnja
Učni cilji
- Pozna osnovne zakonitosti tvorbe glavnih in neodvisnih stavkov, vključno z besednim redom;
- Pozna pomen in osnovne funkcije latinskih sklonov, tako da jih prevaja glede na sobesedilo;
- Pozna skladenjske vloge neosebnih glagolskih oblik in jih prevaja z ozirom na sobesedilo;
- Pozna in prepoznava priredja in najpogostejše odvisne stavke glede na rabo veznih besed in stavčnočlensko vlogo ter prepoznava in razume sosledje časov v odvisnikih prve stopnje;
- Prepoznava in prevaja relativno zvezo;
- Zakonitosti latinske skladnje primerja in povezuje s predhodno pridobljenim znanjem o skladenjskih zakonitostih pri slovenščini in drugih jezikih; (SC 1.1.2.2)
- V latinskem besedilu išče ključne podatke, potrebne za razumevanje osnovnega sporočila;
- Latinsko besedilo ustrezno prevaja.
Standardi znanja
- V stavku zna določiti stavčne člene in stavek ustrezno prevede ; primerja stavo stavčnih členov v latinščini in slovenščini ter drugih modernih jezikih
- Pozna skladenjske vloge infinitiva in participa ter konstrukcije prevede samostojno (akuzativ z infinitivom , povezani particip in absolutni ablativ) ; nominativ z infinitivom prevede samostojno oziroma s pomočjo komentarja
- Priredja prevede ; v odvisnih stavkih razčleni in pojasni rabo osebnih glagolskih oblik , stavke prevede in poimenuje glede na stavčnočlensko vlogo ; od konjunktivnih odvisnikov pozna:
- Priredja prevede ; v odvisnih stavkih razčleni in pojasni rabo osebnih glagolskih oblik , stavke prevede in poimenuje glede na stavčnočlensko vlogo ; od konjunktivnih odvisnikov pozna: osebkove in predmetne (odvisne vprašalne stavke , predmetne zahtevne vsebine) , ostale odvisnike prevede s pomočjo komentarja in slovarja
- Priredja prevede ; v odvisnih stavkih razčleni in pojasni rabo osebnih glagolskih oblik , stavke prevede in poimenuje glede na stavčnočlensko vlogo ; od konjunktivnih odvisnikov pozna: prislovno-določilne: časovne , vzročne , namerne , dopustne in posledične (načinovne) , irealne pogojne ; potencialne pogojne in prislovno-določilne oziralne odvisnike prevede s pomočjo komentarja in slovarja
- Priredja prevede ; v odvisnih stavkih razčleni in pojasni rabo osebnih glagolskih oblik , stavke prevede in poimenuje glede na stavčnočlensko vlogo ; od konjunktivnih odvisnikov pozna: pri delu z besedilom poišče stične točke, podobnosti in razlike med latinsko in slovensko skladnjo ter skladnjo modernih tujih jezikov, tako da navede ustreznice v teh jezikih
Minimalni standardi
- V stavku zna določiti stavčne člene in stavek ustrezno prevede
- Pravilno prevede besede in besedne zveze v različnih sklonih (svojilni genetiv , osebkov in predmetni genetiv , delni genetiv , genetiv lastnosti , akuzativ raztezanja , ablativ primerjave , sredstva , načina , lastnosti , vzroka , časa) ; pravilno prevede krajevna imena v različnih sklonih brez predloga (skladnja krajevnih imen)
- Konstrukcije prevede samostojno (akuzativ z infinitivom povezani particip in absolutni ablativ) nominativ z infinitivom prevede s pomočjo komentarja
- Priredja prevede v odvisnih stavkih razčleni in pojasni rabo osebnih glagolskih oblik stavke prevede in poimenuje glede na stavčnočlensko vlogo
- Priredja prevede ; v odvisnih stavkih razčleni in pojasni rabo osebnih glagolskih oblik , stavke prevede in poimenuje glede na stavčnočlensko vlogo ; od konjunktivnih odvisnikov pozna: osebkove in predmetne (odvisne vprašalne stavke predmetne zahtevne vsebine)
- Priredja prevede ; v odvisnih stavkih razčleni in pojasni rabo osebnih glagolskih oblik , stavke prevede in poimenuje glede na stavčnočlensko vlogo ; od konjunktivnih odvisnikov pozna: prislovno-določilne: časovne vzročne namerne dopustne in posledične (načinovne) irealne pogojne
- Priredja prevede ; v odvisnih stavkih razčleni in pojasni rabo osebnih glagolskih oblik , stavke prevede in poimenuje glede na stavčnočlensko vlogo ; od konjunktivnih odvisnikov pozna: relativno zvezo samostojno prepozna in prevede
Pojmi
- Osebek/subjekt
- Povedek/predikat
- Predmet/objekt
- Prilastek/atribut
- Povedkovo določilo
- Povedkov prilastek
- Prislovno določilo
- Akuzativ z infinitivom
- Nominativ z infinitivom
- Povezani particip
- Absolutni ablativ
- Aktivna opisna spregatev
- Consecutio temporum/sosledica časov
- Osebkov odvisnik
- Predmetni odvisnik
- Prislovno-določilni odvisnik
- Prilastkov odvisnik
- Relativna zveza
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Latinska skladnja naj se obravnava vzporedno z branjem in interpretacijo besedil, ki naj služijo za uvajanje novih skladenjskih vsebin. Učenje skladnje naj temelji na nenehnem primerjanju s slovenščino in drugimi jeziki. V obravnavo funkcij posameznih sklonov vključujemo primerjavo z rabo posameznih sklonov v slovenščini. Posebej izpostavimo funkcijo oz. pomensko polje latinskega ablativa v odnosu do slovenskega mestnika in orodnika ter pomen zvalnika. Obravnavo posameznih nedoločnih glagolskih oblik navezujemo na primere rabe v slovenščini in drugih jezikih. Pri obravnavi infinitivnih in participialnih konstrukcij (akuzativ z infinitivom, nominativ z infinitivom, povezani particip, absolutni ablativ) znova poudarimo vlogo neosebnih glagolskih oblik. Rabo latinskega konjunktiva primerjamo z rabo pogojnega in velelnega naklona v prostih stavkih v slovenščini. Sosledje časov ilustriramo s podobnimi primeri iz sodobnih jezikov. Dijaki prepoznavajo in razumejo rabo časa in naklona v odvisnikih višjih stopenj s pomočjo komentarja. Primeri naj bodo v čim večjem številu vzeti iz izvirnih besedil, da dijaki dobijo karseda neposredno izkušnjo s prevajanjem iz latinščine.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak pokaže znanje s področja skladnje zlasti tako, da:
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ustrezno povzame ali prevede prebrano besedilo v slovenščino, upoštevaje posebnosti latinske skladnje
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: neosebne glagolske konstrukcije poimenuje in izbira različne načine za ubesedovanje njihovega pomena v slovenščini
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: prepozna priredja, nadredni/glavni stavek in odvisni/podredni stavek, določi vrsto odvisnika
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: latinskim skladenjskim konstrukcijam išče ustreznice v drugih jezikih
Besedoslovje
Učni cilji
- Pridobiva temeljni besedni zaklad;
- Pri iskanju slovarskih oblik posameznih besed razvija zmožnost rabe različnih pripomočkov; (SC 4.1.1.1)
- Spoznava osnovno terminologijo z različnih predmetnih področij in jo povezuje s pripadajočimi predmetnimi znanji; (SC 1.1.2.1)
- Razvija sposobnost večjezičnega raziskovanja pomenov besed ter pomenskih razmerij med besedami in prenašanja jezikovnega znanja, pridobljenega pri latinščini, na druge jezike; (SC 1.1.3.1)
- Poleg slovenskih slovničnih terminov pozna in uporablja tudi njihove mednarodne (iz latinščine in grščine izhajajoče) ustreznice s področja glasoslovja, oblikoslovja in skladnje. (SC 1.1.2.2)
Standardi znanja
- Poišče latinske besede, s katerimi so tvorjeni strokovni izrazi, in jih razume glede na strokovno področje;
- Oblikuje pomenske družine latinskih besed , v izpeljankah prepoznava izhodiščne besede , osnove latinskih besed prepozna tudi v modernih jezikih;
Minimalni standardi
- Pozna temeljno besedišče , tako da razume latinske besede , besedne zveze in stavke ;
- Izbere ustrezen pomen posamezne besede ;
- Oblikuje pomenske družine latinskih besed v izpeljankah prepoznava izhodiščne besede
- Pri opisu jezika uporablja ustrezno slovnično terminologijo .
Pojmi
- Beseda
- Besedna družina
- Pomensko polje
- Sopomenka
- Protipomenka
- Tujka
- Izposojenka
- Frazem
- Etimologija
- Leksika
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Poučevanje besedišča naj temelji predvsem na asociativnem učenju. Dijaki naj nove latinske besede povezujejo z njihovimi izrazi v slovenščini in drugih jezikih, zapomnijo naj si jih iz izvirnih citatov in ustaljenih rekel, urejajo naj jih v besedne družine tako po pomenskih in etimoloških kot tudi po morfoloških in skladenjskih merilih. Učenje besed naj izhaja iz sobesedila in naj bo že od začetka čim bolj frazeološko.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak pokaže znanje s področja besedoslovja tako, da:
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pri prevajanju izbira ustrezne prevodne rešitve glede na sobesedilo
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: prepoznava tujke, ki izvirajo iz latinščine in v omejenem obsegu tudi grščine
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: razloži stalno latinsko besedno zvezo, frazem in zna navesti ustrezne primere uporabe v modernem kontekstu
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izbira in uporablja ustrezne spletne in knjižne jezikovne priročnike