likovna umetnost

Učenci usvajajo likovni jezik skozi igro ob spontanem likovnem izražanju z odkrivanjem posebnosti elementarnih likovnih pojmov, likovnih materialov in pripomočkov ter likovnih motivov. V lastnih likovnih izdelkih in starosti primernih likovnih izdelkih umetnikov opazujejo motiv in uporabo likovnih materialov in spoznavajo posebnosti likovnih prvin - točka, linija, barva, svetlo-temno, prostor. Prepoznavajo oblikovne in vsebinske značilnosti, ki izhajajo iz različnih likovnih področij.

Likovno nalogo učitelj načrtuje tako, da združi vse tri teme. Če učitelj izhaja iz teme 1 (likovni jezik ) , za izbrani likovni pojem izbere ustrezne likovne materiale in pripomočke oz. likovno tehniko (tema 2) ter likovni motiv, primeren starostni stopnji (tema 3).

Izvedba likovne naloge se v tem primeru prične z učiteljevo predstavitvijo posebnosti izbranega likovnega pojma (tema 1), ki ga učitelj pri podajanju likovne naloge izpostavi kot izhodišče za likovno izražanje (likovni izziv), nato predstavi tudi izvedbo izbrane likovne tehnike (tema 2), pojasni likovni motiv ter učence usmeri v doživljanje motiva (tema 3). Nato učenci samostojno raziskujejo rešitev likovne naloge, rešijo likovno nalogo tako, da pri likovnem izražanju upoštevajo spoznane posebnosti likovnega pojma, ob upodabljanju doživetega likovnega motiva ter s predstavljenimi postopki likovne tehnike.

Učitelj lahko pri uvajanju učence v likovno ustvarjanje uporabi različne metode dela: metodo razgovora, metodo razlage, metodo prikazovanja (demonstracije) ipd.

Didaktična priporočila: V okviru prve teme Likovni jezik učitelj izbira likovne pojme, prilagojene starostni stopnji učencev. Učence seznanja z izraznimi sredstvi posameznih likovnih področij - risanja, slikanja, grafike, kiparstva in arhitekture. S tem omogoča, da vsi učenci postopoma osvajajo likovne pojme, razumevajo likovne rešitve in oblikovno plast likovnih del. Ob tem razumevajo tudi vsebinsko plast, to je doživljanje upodobljenega likovnega motiva in razumevanje sporočila vsebine lastne likovne rešitve in likovne umetnine. Razumevajo tudi tehnološko (materialno) plast, s prepoznavo posebnosti uporabljenih likovnih materialov in pripomočkov. Učitelj s postopnim vključevanjem posebnosti likovnih pojmov in usmerjanjem učencev v njihovo razumevanje krepi kognitivni razvoj učencev. Učitelj načrtuje delo tako, da začne z elementarnejšimi pojmi in jih postopoma vpeljuje k zahtevnejšim. Učenci spoznavajo posebnosti likovnih pojmov s spontanim, igrivim raziskovanjem, spoznavajo, kdaj rišejo, slikajo, izdelajo grafiko, oblikujejo kip in arhitekturni prostor. Spoznajo, da:

Didaktična priporočila: Pri risanju nastane risba iz nizanja točk in linij , pri tem so lahko linije različnih oblik, velikosti, debelin,

Dolžin in smeri (sklenjena in nesklenjena linija) .: » Sliko oblikuje slikar . Nastane slika, s pomočjo pokrivanja površin z barvnimi ploskvami in z njihovim razporejanjem; z gradnjo barvnih ploskev od dela k celoti , mešanjem barv, svetlih in temnih

Barv ter njihov nastanek.: » Odtis (grafiko) oblikuje grafik . Pri odtiskovanju tiskalne plošče (pečatnika, matrice) nastane grafika . Tiskalna plošča (matrica, pečatnik) se oblikuje iz površin različnih materialov.

Barv ter njihov nastanek.: Kip oblikuje kipar , arhitekturno obliko pa arhitekt . Pri kiparjenju nastane kip, pri arhitekturnem oblikovanju nastane maketa . Kip in maketa se oblikujeta od celote k delom , s poudarkom na stabilnosti. Pri kiparjenju nastane statičen ali razgiban kip , ki ima lahko votel ali poln volumen .

Barv ter njihov nastanek.: Pri oblikovanju makete nastanejo notranji prostori, prostori različnih velikosti in oblik ter njihovi sestavni deli. Nastanejo tudi idejne zasnove zunanjih prostorov . Oblikuje se tudi oprema notranjih in zunanjih

Prostorov .: V vseh likovnih izdelkih učenci razvijajo zmožnosti za oblikovanje ritma (ponavljanje, vzorci, gibanje …) in

Zmožnosti za prepoznavanje ravnovesja (simetrija, statičnost, dinamičnost).: Učenci pri predmetu Likovna umetnost odkrivajo posebnosti likovnega jezika, kar učitelj omogoči s pomočjo uporabe likovnih materialov in pripomočkov – likovnih tehnik in ob izražanju doživetega motiva. Raziskovanje likovnega jezika s pomočjo likovnih materialov in doživetega motiva naj bo igriva izkušnja skozi ustvarjanje likovnega izdelka. Ko učitelj načrtuje likovno nalogo (likovni izziv) izbira cilje in standarde, pri tem cilje konkretizira na konkretno učno situacijo, npr. izhaja iz teme 1 in izbere cilj »Se spontano likovno izrazi znotraj različnih likovnih področij.«, ki ga konkretizira s »Se spontano izrazi pri risanju risbe z uporabo različnih vrst linij.«, izbral je likovni pojem linija. Pripravi učno situacijo, v kateri učenec riše risbo z linijami (tema 1). Izbere ustrezne likovne materiale (likovno tehniko), npr. flomaster (tema 2) in likovni motiv npr. ptičje pero (tema 3), ki so ga učenci našli na šolskem dvorišču. Za realizacijo likovne naloge je učitelj pazljiv tudi pri izbiri velikosti, oblike in kakovosti podlage za risanje. Pri vrednotenju dosežka učencev učitelj vedno izhaja iz načrtovanih ciljev likovne naloge. Pred vrednotenjem oblikuje kriterije (merila) vrednotenja, ki temeljijo na ciljih likovne naloge, nastale likovne izdelke pa vrednoti skupaj z vsemi učenci, ob razstavi vseh nastalih končanih in nedokončanih likovnih izdelkov. Pri vrednotenju dosežkov posameznega učenca upošteva učenčev individualni likovni razvoj, napredek glede na njegove (individualne) posebej kognitivne zmožnosti , psihomotorične zmožnosti ter afektivne posebnosti.

Zmožnosti za prepoznavanje ravnovesja (simetrija, statičnost, dinamičnost).: Notranjo individualizacijo in diferenciacijo učitelj smiselno uresničuje z ustrezno izbiro učnih ciljev, oblik in metod dela, strokovnih terminov (likovnih pojmov), likovnih materialov in pripomočkov ter izbire likovnih motivov. Učitelj učencem omogoči prilagoditve z organizacijo pri pouku, na področju motorike, na področju socialne integracije ter specifičnih izobraževalnih potreb. Zato učitelj poskrbi za primerno urejeno učilnico (postavitev delovne površine in drugih pripomočkov, postavitev različnih primernih oznak, npr. za skladiščenje likovnih materialov in pripomočkov ter likovnih izdelkov; z razporeditvijo učenca blizu dogajanja/razlage oziroma demonstracije likovne tehnike) in za uporabo nazornih ter primernih učnih sredstev za vse učence, glede na njihove potrebe. Pri predstavljanju in demonstriranju kompleksnejših likovnih postopkov (vidna, slušna, tipna informacija) le-te nadgradi s tabelnim zapisom, ki ponazori celotno dejavnost. Za lažje razumevanje likovnih pojmov učitelj povezuje pojme s pojmi drugih predmetnih področij, ki so jih učenci že usvojili. Poskrbi za ureditev pisnih gradiv, da so pregledna - kratka in jasna ter prilagojena glede na potrebe učencev. Pomaga učencu s primernimi pripomočki, ki ga opozarjajo na porabljen čas dejavnosti (vidni, slušni, tipni). Skrbi za jasno in nazorno predstavitev likovne naloge (glede na individualne potrebe učenca), njeno izvedbo in kriterijev (meril) vrednotenja, kar učencu lahko daje občutek varnosti, premagovanja negotovosti, povečanje sistemske pozornosti, radovednosti, vztrajnosti, veselja in ponosa. Spodbuja medvrstniško pomoč tako, da prilagaja oblike dela - v paru ali v manjši skupini.

Zmožnosti za prepoznavanje ravnovesja (simetrija, statičnost, dinamičnost).: Učencu z izzivi na področju motorike učitelj vključuje različne vrste pripomočkov in multisenzornih učnih gradiv (pisni, slikovni material, videoposnetki, demonstracija likovne tehnike, likovni izdelek, učna gradiva). Pri risanju, slikanju, izvedbi grafike, oblikovanju tridimenzionalnih oblik ponuja primerne likovne materiale in pripomočke, prilagojene potrebam učencev (npr. pri risanju omogoči uporabo trših ali mehkejših risal, ali risala z utori za triprstni prijem, ponudi primerne podlage – večje formate, različne oblike, barve in kakovosti). Predvsem pri oblikovanju kiparskih in arhitekturnih izdelkov učitelj omogoča delo v paru in medsebojno pomoč. S posebno pozornostjo učencu daje občutek sprejetosti, varnosti, krepi samozavest in samozaupanje ter spodbuja takšen odnos tudi s strani drugih učencev in vseh delavcev na šoli. Načrtuje takšne likovne naloge, pri katerih se bo učenec počutil zmožnega, da bo lahko dosegel zastavljene cilje. Omogoči več časa za rešitev naloge in med dejavnostjo dovoli daljše odmore. Pri vrednotenju in ocenjevanju se ne osredotoča na napake, temveč na to, katere kriterije je učencu uspelo doseči glede na njegove zmožnosti. Na področju socialne integracije učitelj omogoči učencu »tihi kotiček« in ga primerno opremi za odpravljanje trenutne napetosti. Po potrebi omogoči izhode izven učilnice (na hodnik, v knjižnico). Po presoji posede učenca blizu sebe, da ga ob neprimernem vedenju lažje opozori (npr. z mimiko na obrazu, z dotikom po rami, z dvigom

Zmožnosti za prepoznavanje ravnovesja (simetrija, statičnost, dinamičnost).: kartončka« idr.) ter mu razvija odgovornost in samokontrolo. Ustvarja pozitivno klimo, ceni drugačnost, učenca sprošča z večkratno pohvalo, ga spodbuja k dejavnosti, objektivnosti in pozitivni kritičnosti. Učencu omogoča dejavnost »močnega« področja, pa tudi odpravljanje primanjkljajev za predstavitev rešitev likovnih nalog kot del pestrosti vsake razredne skupine. Zato učencu izpostavi jasna merila, razvija odgovornost in ga pri likovnem izražanju usmerja v individualni likovni izraz. Učenec z motnjo v duševnem razvoju ima po navadi zaradi razvojnih zaostankov na kognitivnem področju težave z razumevanjem, pomnjenjem likovnih pojmov in tehničnih postopkov ter z načini reševanja likovnih nalog. Učenec potrebujejo več časa za izvedbo likovne naloge ali dodatno razlago, poudarjanje ključnih informacij in vizualno podporo pri slušnih informacijah. Potrebuje tudi jasne zapise postopkov in neposredne predstavitve po korakih, prilagojenih potrebam posameznega učenca. Učenec s senzornimi okvarami in gibalno ovirani učenec ima lahko zaradi pomanjkanja izkušenj z likovnimi material in pripomočki večje težave pri izvedbi likovne naloge. Tudi zaradi skromnosti razumevanja posebnosti likovnih pojmov in njihovega upoštevanja pri reševanju likovne naloge ima več težav z likovno predstavitvijo. Pri likovnem izražanju potrebuje več različnega likovnega materiala in pripomočkov zaradi individualne izbire, več razlage likovnih pojmov (na več različnih načinov), daljši čas za odgovore, večkratno ponovitev pomembnih dejstev, stalno preverjanje razumevanja, možnosti enostavnega besednega izražanja, vodene demonstracije ter medvrstniško pomoč.

Zmožnosti za prepoznavanje ravnovesja (simetrija, statičnost, dinamičnost).: Slep ali slabovidni učenec potrebuje za pojasnjevanje posebnosti likovnih pojmov ustrezna učna sredstva (gradivo slikovnega in grafičnega materiala na otip - tipnih slik, modelov, maket, zvočnih slik idr. ter gradiv s poudarkom na vonju in okusu). Za lažje dojemanje učne snovi v celoti učitelj glede na zmožnosti učenca ponudi tudi pisno gradivo s povečanim tiskom, ustreznim papirjem (npr. mat papir) ter z ustreznimi kontrasti. Za reševanje likovne naloge učitelj ponudi ustrezne likovne materiale in pripomočke (za otip, vonj in okus). Dejavnost mu lahko olajša s ponujenimi pripomočki (npr. pladnji za zadrževanje likovnih materialov in pripomočkov na delovni površini, nenevarni pripomočki – škarje s topo konico idr. ). Posebej pri delu z likovnimi materiali in pripomočki skrbi za medvrstniško pomoč. Učenec z različnimi primanjkljaji na posameznih področjih učenja ima po navadi težave z delovnim spominom (slušnim, tipnim in vizualnim), kar vpliva na zapomnitev posebnosti likovnih pojmov, težave z ravnanjem z likovnimi materiali in pripomočki ter z razumevanjem posebnosti likovnih motivov. Učenec ima zato tudi težave z zasnovo likovne naloge, njenim reševanjem – postopki izvedbe likovne tehnike - ter s časovno prilagoditvijo za dokončanje likovnega izdelka. Učitelj zato učencu prilagodi pojasnjevanje posebnosti likovnih pojmov, izbiro likovnih materialov in pripomočkov, postopke izvedbe likovne tehnike, jih individualno z njimi obnavlja, po potrebi podaljša tudi čas izvedbe likovne naloge ter dopušča spontano individualno rešitev.

Zmožnosti za prepoznavanje ravnovesja (simetrija, statičnost, dinamičnost).: Učitelj pomaga učencu pri zapomnitvi učne snovi z večkratnim ponavljanjem po posebnih korakih z vizualnimi pripomočki (po možnosti tudi pripomočki na otip, vonj, sluh in okus), dajanjem enostavnih povratnih informacij ob morebitnih napakah idr.