likovna umetnost

Tema likovni jezik skozi likovno izražanje, vrednotenje likovnih izdelkov in opazovanje umetniških del v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju odpira vstop v osnove likovnega jezika, ki je skupen različnim likovnim področjem. Znanje o likovnih prvinah, ki so ga učenci pridobili v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, tema povezuje z likovni spremenljivkami in načeli likovnega reda. Namen teme je spodbujanje kompleksnega prepletanja likovnih elementov točka, linija, oblika, ploskev, barva, svetlo-temno in prostor z likovnimi spremenljivkami, velikost, smer, položaj, število, tekstura in gostota ter raziskovanje raznolikih likovnih pristopov s pomočjo načel likovnega reda.

Točka je osnovni gradnik likovnega jezika, ki omogoča učencem izražanje njihovih likovnih idej na različne načine. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole se učenci poglobljeno seznanjajo s pomenom točke v likovnem ustvarjanju ter raziskujejo širok spekter možnosti njene uporabe. Spoznavajo različne značilnosti točke, kot so velikost, oblika, položaj, barva in tekstura, ter kako te vplivajo na končni izraz v njihovih likovnih delih.

Linija predstavlja eno ključnih likovnih prvin, s katero se učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju srečujejo na področju likovne umetnosti. Razumevanje in uporaba linije omogoča učencem izražanje njihove likovne domišljije, raziskovanje različnih tehnik in stilov likovnega ustvarjanja in s tem razvijanje estetskega občutka.

Likovna prvina svetlo-temno se povezuje z likovnimi prvinami: linija, ploskev in barva. Svetlo-temni kontrast je ključna likovna prvina, ki omogoča učencem raziskovanje in izražanje igre med svetlobo in senco ter ustvarjanje vizualnih učinkov, ki obogatijo njihovo likovno ustvarjanje.

V likovni umetnosti je oblika ena najbolj izrazitih likovnih prvin, saj omogoča umetniku vizualno izražanje njegovih idej. Vsako obliko lahko določa barva in vsak prostor je omejen z določeno obliko. V naravi in oblikovanju se srečujemo z oblikami, ki so določene s svojimi zunanjimi mejami, saj snovi brez oblike ne obstajajo. Oblike se lahko povezujejo med seboj in z drugimi likovnimi prvinami, da ustvarijo nove celote. Učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju spoznavajo ploskev v likovnem delu z različnih vidikov. Čeprav je po naravi ploskev dvodimenzionalna, jo lahko v tridimenzionalnem prostoru upogibamo, lomimo, sestavljamo ali prepletamo.

Barva kot prvina v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju vstopa v šolski prostor z vidika razumevanja ureditve barv v barvnem krogu in odnosov med barvami, ki nastanejo na podlagi sestavljanja raznolikih barvnih odnosov ali mešanja barv.

Likovna prvina prostor v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju vstopa v učni proces z vidika prvih zavestnih korakov prikaza iluzije prostora na dvodimenzinalni površini, kot tudi z vidika oblikovanja prostora v kiparskih ali arhitekturnih delih.

Didaktična priporočila: V okviru tematskega sklopa likovni jezik učitelj spodbuja učence k raziskovanju osnovnih konceptov likovnega jezika. Razumevanje teh konceptov je ključno za razvoj ustvarjalnosti. Ustvarjalni proces se pri likovnem izražanju začne z opazovanjem pojavov v naravi in okolju našega bivanja. S tem spodbujamo razvoj estetskega zaznavanja in občutka za podrobnosti. Pomembno je, da učitelj ustvarja okolje, v katerem se učenci počutijo varne in sprejete, da lahko izražajo svoje ideje, čustva in doživetja skozi likovno ustvarjanje. Na podlagi prepoznanih pojmov likovnega jezika, pridobljenih z opazovanjem, učitelj spodbudi učence, da razpravljajo o tem, kako umetniki uporabljajo likovni jezik v svojih delih in kako lahko učenci to uporabijo v svojem ustvarjalnem procesu. Učitelj učence vodi pri opazovanju in analiziranju umetniških del. Pri tem jih spodbuja, da prepoznajo in vrednotijo uporabo likovnega jezika v delih znanih umetnikov in vrstnikov ter razmišljajo, kako lahko uporabijo elemente likovnega jezika v svojih likovnih delih oz. svojem ustvarjalnem procesu. Učitelj učence uči sistematično prepoznati lastnosti likovnih prvin in opredeliti likovne spremenljivke, ki so v posameznih delih dominantnejše. Učence usmerja v prepoznavanje različnih načel likovnega reda in sistematično kvalitativno ovrednotenje. Učenci poglabljajo občutek za povezovanje pojmov likovnega jezika z likovnim prakticiranjem. Ob likovnem prakticiranju jih učitelj usmerja v razumevanje različnih načinov uporabe likovnega jezika pri likovnem izražanju in k izgrajevanju lastnega likovnega izraza.

Didaktična priporočila: Učence vodi k uporabi likovnega jezika kot sredstva komunikacije in izražanja idej ter občutkov, kar je ključno za njihov celostni razvoj. Spodbuja tudi medpredmetno povezovanje. Učitelj glede na starost učencev postopoma vključuje likovne pojme in njihovo prepletanje v kompleksnejše likovne rešitve. Pri tem spodbuja vsakega učenca, da razvija svoje potenciale in prilagaja metode dela. V okviru tematskega sklopa likovni jezik učitelj med demonstracijo raznolikih likovnih tehnik pojasni uporabo različnih elementov likovnega jezika in njihov vpliv na končni likovni izdelek. Izražanje z različnimi likovnimi mediji in tehnikami učencem omogoča raziskovanje in eksperimentiranje z likovnim jezikom. Učenci analizirajo in vrednotijo uporabo likovnih elementov in njihovih lastnosti na svojih izdelkih, izdelkih vrstnikov ter umetniških delih. Didaktična priporočila za temo likovni jezik v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju V učnem procesu učitelj z občutkom usmerja in motivira učence k načrtovanim vsebinam in motivom, ob katerih ob skupnem razglabljanju analizira in utemeljuje likovni jezik. Učitelj:

Didaktična priporočila: učencem omogoči usmerjeno opazovanje umetniških del in likovnih del vrstnikov ter jih vodi k prepoznavanju elementov likovnega jezika (točka, linija, oblika, ploskev, barva, prostor);

Didaktična priporočila: učence spodbuja k vrednotenju umetniških del s pomočjo usmerjenih vprašanj, ki pomagajo razviti kritično mišljenje in vizualno analizo;

Didaktična priporočila: izbere raznolike umetnine (zgodovinske, sodobne, iz različnih kultur) in jih predstavi na način, ki omogoča primerjavo in spoznavanje različnih likovnih pristopov;

Didaktična priporočila: poskrbi, da učenci spoznajo lastnosti in možnosti posameznih materialov ter se naučijo, kako jih uporabljati za dosego želenega učinka ali izraza oz. likovnega jezika;

Didaktična priporočila: vključuje dejavnosti, ki učencem omogočajo razvijanje prostorske predstave in zmožnosti načrtovanja likovnega izdelka;

Didaktična priporočila: omogoča osebno interpretacijo tem in motivov, pri čemer spodbuja izražanje osebnih izkušenj in pogledov učencev;

Didaktična priporočila: vodi učence k evalvaciji lastnih likovnih del z namenom prepoznavanja lastnega napredka;

Didaktična priporočila: vsebine likovnega jezika povezuje medpredmetno (primer ritem pri glasbeni umetnosti, matematiki);

Didaktična priporočila: spodbuja učence, da prepoznajo likovni jezik kot sredstvo komunikacije (svoja doživetja, misli in občutja z individualno izbiro likovnih prvin glede na svoje osebnostne lastnosti). Ob likovnem izražanju učenci uporabljajo točko ter linijo kot osnovni izrazni sredstvi, spoznavajo različne vrste linij in njihovo uporabo. Risbo obogatijo z različnimi linijami in točkami in pri tem razumejo nastanek svetlih in temnih linearnih površin ter nastanek in uporabo rastra v narisanih oblikah in ploskvah. Pri slikanju razumejo sestavo barvnega kroga, barve prve, druge in tretje stopnje, svetlostne in barvne odtenke, barvna nasprotja (svetlo-temno, toplo-hladno) ter barvno harmonijo (sorodnost barv) in njihovo uporabo v likovnem izdelku. Razumejo in prikažejo postopek gradnje likovnega izdelka od dela k celoti. Pri grafiki ločijo med industrijsko in umetniško, spoznavajo grafične pojme (matrica, odtis, avtorska označitev, grafični list, original, naklada), oblikujejo enostavno matrico in odtis ter razumejo in pojasnijo postopek izdelave. Z likovnimi prvinami in likovnimi spremenljivkami (velikost, položaj, smer, tekstura, število in gostota) opazujejo in raziskujejo, kako z njimi v likovnem izražanju spreminjajo obliko in pomen. Učenci spoznavajo kiparski prostor in njegove značilnosti (otipljiva oblika – plastičnost, prostornina, polna ali prazna, votla plastika). Razlikujejo prostostoječi kip od reliefa (nizki, visoki). Odkrivajo posebnosti celote in sestavnih delov kipa, njegovo obliko, prostornino in barvo ter likovne spremenljivke (površina, velikost). Razlikujejo statični kip od razgibanega in pri oblikovanju kipa upoštevajo njegovo stabilnost. Kipe ločijo po namenu.

Didaktična priporočila: Učenci razlikujejo vrste arhitekturnih prostorov (notranji in zunanji prostor), sestavne dele prostora, velikosti in oblike prostorov in njihovo opremo.

1 TOČKA: Učenci raziskujejo uporabo točke pri ustvarjanju ritma, gibanja, teksture in kompozicije v svojih likovnih delih. Z razporejanjem točk lahko ustvarjajo iluzije prostora, kar jim omogočajo različne tehnike likovnega ustvarjanja. Točka postane močno orodje, ki omogoča učencem raziskovanje in interpretiranje likovnega sveta na ustvarjalen in izviren način. Točke uporabljajo tudi za prikazovanje oblik in ploskev ter za ustvarjanje površin s kombinacijo točkovnih in linijskih rastrov. S pomočjo rastrov se učijo ustvarjati različne učinke, kot so homogenost ploskovitosti, svetlostne razlike, iluzije prostora in različne barvne vrednosti, kar omogoča širše raziskovanje likovnih možnosti in izraznosti. Učenci točke uporabljajo v risbi, sliki, grafiki, kiparstvu in arhitekturi. Točko uporabijo za prikazovanje oblik, ploskev in tekstur. Zgledi dejavnosti

1 TOČKA: Likovne prvine: Učenci oblikujejo risbo, pri kateri s pomočjo likovne prvine – s točko – ponazorijo videz površine oz. zgradbo (strukturo) materiala, snovi.

1 TOČKA: Likovne spremenljivke: Točke s pomočjo likovnih spremenljivk (velikost, število, smer, položaj, tekstura) uporabijo za prikazovanje naravne ali umetne površine v oblikah in na ploskvah.

1 TOČKA: Načela likovnega reda: Učenci s pomočjo simetričnega ali asimetričnega ravnovesja s točkami oblikujejo risbo ob upoštevanju odnosa delov do celote v likovni kompoziciji.

2 LINIJA: Učenci se spoznavajo z različnimi vrstami linij (ravne, valovite, lomljene, tanke, debele, kratke, dolge). Ob praktičnem delu in opazovanju umetniških del se učijo, kako lahko z linijami izražajo različne oblike, gibanje, teksture in čustva ter kako različne vrste linij vplivajo na končni izraz likovnega dela. Ob gradnji likovnega izdelka z uporabo linij učenci odkrivajo likovne spremenljivke, kot so velikost, smer, število, gostota, položaj in teža. Spreminjanje teh značilnosti jim omogoča ustvarjanje različnih učinkov, kot so kontrast svetlo-temno, iluzija prostora ter ustvarjanje ritma in harmonije v likovnem delu. Učenci se seznanijo z uporabo različnih linij kot gradbenih elementov v kompoziciji likovnega dela od dela k celoti. Z njimi oblikujejo strukturo, definirajo oblike, ustvarjajo ritem in vzorce ter vzpostavljajo ravnotežje in enotnost. Z eksperimentiranjem z linijami razvijajo lastni likovni slog ter razumejo pomen in vlogo tega likovnega elementa v umetnosti. Linija kot element gibanja ima različno naravo: lahko je počasna, sunkovita, lomljena, ravna, valovita ali tekoča. Glede na njeno obliko, svetlost, barvnost, debelino in položaj ji lahko določimo izraz. Horizontala deluje spokojno, vertikala aktivno, poševne linje pa vnašajo dinamiko, nemir in nestabilnost. Ravna linija je ostra, trda, hladna in razumska. Kriva je organska, čutna, mehka in topla. Tanka deluje mehko in lirično, debela pa daje vtis dramatičnosti in včasih dekorativnosti. Neenakomerne linije so najbolj organske in dinamične. Ravna lomljena linija deluje trdo, ostro in dinamično, zaradi naglega spreminjanja smeri pa večinoma tudi agresivno in nasilno.

2 LINIJA: Nasproti njej je valovita, ki je mehka, tekoča in blaga. Enakomerna je umirjena, neenakomerna pa živahna, vesela in polna zagona. Zgledi dejavnosti

2 LINIJA: Likovne prvine: Pri risanju učenci uporabljajo linijo kot likovno prvino za ustvarjanje različnih oblik, vzorcev in kompozicij.

2 LINIJA: Likovne spremenljivke: Učenci uporabljajo likovne spremenljivke, ki vključujejo debelino linij, smer, položaj in velikost oblik ter različne teksture, da bi ustvarili raznolikost in zanimive vizualne učinke. Z goščenjem in redčenjem linij ustvarjajo svetlo-temne učinke v oblikah in na ploskvah.

2 LINIJA: Načela likovnega reda: Učenci oblikujejo likovni izdelek, ki vključuje ravnovesje, enotnost, dominantnost in ritem. Risbo gradijo od dela k celoti.

3 SVETLO-TEMNO: Učenci se učijo prepoznavati kontrast med svetlobo in temo ter razlikovati med svetlimi in temnimi deli likovnega dela. Spoznavajo redko in gosto nizanje linij, s katerimi lahko ustvarijo občutek prostorske globine ter poudarijo oblike in teksture predmetov. Razporejajo svetle in temne šrafirane ploskve. Seznanijo se z barvnim kontrastom med svetlimi in temnimi barvami ter razumejo, kako ta kontrast vpliva na dojemanje likovnih del. Spoznavajo vlogo svetlo-temnega kontrasta pri razporeditvi elementov v kompoziciji ter kako lahko z njim dosežejo ravnotežje in dinamičnost v likovnih delih. Zgledi dejavnosti

3 SVETLO-TEMNO: Likovne prvine: Učenci oblikujejo sliko, pri kateri s pomočjo likovne prvine svetlo-temno uporabijo različne svetlostne vrednosti ene barve.

3 SVETLO-TEMNO: Likovne spremenljivke: Učenci s svetlenjem in temnenjem ustvarjajo občutek globine prostora in smeri (gibanja) ter poudarjajo oblike in teksture predmetov.

3 SVETLO-TEMNO: Načela likovnega reda: Učenci spoznavajo vlogo svetlo-temnega kontrasta pri razporeditvi elementov v kompoziciji ter kako lahko z njim dosežejo ravnovesje (uravnotežena razporeditev svetlih in temnih območij), ritem (ponavljajoči vzorci svetlih in temnih tonov) in dinamičnost (močan kontrast med svetlim in temnim) v likovnih delih. Pri ustvarjanju likovnega izdelka z uporabo svetlo-temnega kontrasta je pomembno upoštevati, kako vsak posamezni del vpliva na celotno kompozicijo.

4 OBLIKA: Učenci se zavedajo, da oblike prepoznavamo na podlagi razlikovanja med figuro in ozadjem. Učenci ob praktičnem delu in analizi likovnih del spoznavajo pomembnost oblike pri ustvarjanju likovnih izdelkov. Učenci drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja se z oblikami izražajo na različnih področjih likovnega ustvarjanja. S praktičnim delom, analizo likovnih izdelkov in eksperimentiranjem razvijajo svoj likovni izraz in likovno domišljijo ter spoznavajo pomen oblik v različnih kontekstih likovnega ustvarjanja. Zgledi dejavnosti

4 OBLIKA: Likovne prvine: Učenci oblikujejo sliko z razporejanjem oblik v likovno kompozicijo.

4 OBLIKA: Likovne spremenljivke: Učenci razporejajo oblike, upoštevajoč njihovo velikost, teksturo, položaj, smer, gostoto in število. S tem ustvarjajo iluzijo prostora na dvodimenzionalni podlagi.

4 OBLIKA: Načela likovnega reda: Učenci spoznavajo, kako lahko z oblikami dosežejo ravnovesje, ustvarijo ritem, izpostavijo dominantnost in gradijo likovni izdelek od dela k celoti.

5 PLOSKEV: Učenci raziskujejo različne vidike oblikovanja in izražanja s ploskvijo (več točk oblikuje ploskev, linija omejuje ploskev, barva zahteva ploskovit nanos). Spoznavajo, kako prepoznavati, izražati in utemeljevati značilnosti ploskve v svojih likovnih izdelkih ter delih vrstnikov. Ozaveščajo pomen razporeditve ploskev v kompoziciji od dela k celoti ter njen vpliv na celotno likovno delo. Učenci spoznavajo, kako lahko ploskev vpliva na razumevanje prostora ter kako jo lahko uporabijo za izražanje različnih vzdušij in občutij. Z likovnimi spremenljivkami (velikost, število, položaj, smer, gostota) oblikujejo navidezni prostor in razumejo ploskev kot gradnik kiparskega in arhitekturnega prostora. Pri oblikovanju slikovnih površin znajo na različne načine kombinirati ploskve med seboj. Zgledi dejavnosti

5 PLOSKEV: Likovne prvine: Učenci s ploskvami oblikujejo relief. Oblikujejo nizki ali visoki relief, pri tem nastajajo ploskve različnih oblik, višin in površin, kar pripomore k temu, da plastična prostornina ulovi svetlobo in senco (svetlo-temno).

5 PLOSKEV: Likovne spremenljivke: Z likovnimi spremenljivkami spreminjajo velikosti, smeri in položaje ploskev pri oblikovanju reliefa.

5 PLOSKEV: Načela likovnega reda: Učenci spoznavajo, kako s ponavljajočim ritmom izbranih ploskev ustvarijo simetrično ravnovesje in gradijo relief od delov do celote v likovno kompozicijo.

6 BARVA: Učenci spoznavajo osnovne pojme: primarne barve (rdeča, modra, rumena), sekundarne barve (nastanejo z mešanjem primarnih barv) in terciarne barve (nastanejo z mešanjem primarnih in sekundarnih barv). Razumejo koncept barvnega kroga, v katerem so barve razporejene glede na medsebojne odnose. Spoznavajo postopek mešanja barv in kako nastajajo nove barve. Spoznavajo barvne kontraste (toplo-hladni, svetlo-temni, komplementarni) ter kako te lastnosti in nasprotja vplivajo na zaznavanje barv in njihovo uporabo v likovnih delih. Raziskujejo simbolni pomen barv v umetnosti in kulturi ter kako lahko barve vplivajo na razpoloženje, čustva in dojemanje likovnih del. Učenci se navajajo, da lahko barve uporabijo za ustvarjanje ravnovesja, poudarkov, kontrastov in harmonije v kompoziciji likovnih izdelkov. Znanje o barvah je ključno za razvoj likovnega izraza učencev, saj jim omogoča razumevanje in uporabo barvnih principov ter ustvarjanje vizualno bogatih in izraznih likovnih del. Zgledi dejavnosti

6 BARVA: Likovne prvine: Učenci oblikujejo sliko z mešanjem različnih barv iz barvnega kroga, pri čemer se barva svetli ali temni, obenem pa se tudi spreminja. Pri tem nastanejo različni barvni odtenki.

6 BARVA: Likovne spremenljivke: Barvne ploskve s pomočjo likovnih spremenljivk, velikostjo, smerjo, položajem uporabijo pri oblikovanju slike.

6 BARVA: Načela likovnega reda: Učenci s pomočjo simetričnega ali asimetričnega ravnovesja z barvnimi ploskvami oblikujejo sliko, upoštevajoč odnos delov do celote v likovni kompoziciji.

7 PROSTOR: Z likovnim izražanjem učenci ozaveščajo in razumejo postopke prikazovanja prostora na ploskvi s pomočjo različnih vrst, velikosti in oblik linij, svetlenja in temnenja barve, svetlo-temnega in toplo-hladnega kontrasta in s tem ustvarjajo občutek iluzije prostora, smeri (gibanja) ter poudarjajo oblike in teksture predmetov. Spoznajo različne vrste prostorov (notranji in zunanji), njihove sestavne dele, velikosti in oblike ter opreme. Znanje o značilnosti prostora ozaveščajo z lastnim gibanjem v prostoru. Seznanijo se s sodobnimi načeli in principi gradnje arhitekturnega prostora. Spoznajo posebnosti kiparskega prostora, zanj je značilna prostornina (volumen), ki pa je lahko prazen (lupina) ali poln (masa, gmota materiala). Zgledi dejavnosti

7 PROSTOR: Likovne prvine: Učenci oblikujejo lupino, ki je sestavljena iz tal, stropa in sten oblikovanega prostora. Ima dolžino, višino in širino in je različnih oblik. Pri tem uporabljajo likovne prvine ploskev, oblika in prostor.

7 PROSTOR: Likovne spremenljivke: Z likovnimi spremenljivkami velikost, smer, in gostota spreminjajo ploskve in arhitekturne elemente in jih sestavljajo v osnovno konstrukcijo arhitekturnega prostora.

7 PROSTOR: Načela likovnega reda: Pri oblikovanju uporabijo načelo odnosov delov do celote in pazijo na stabilnost arhitekturne konstrukcije.