likovna umetnost

Učencem omogoči usmerjeno opazovanje umetniških del in likovnih del vrstnikov ter jih vodi k prepoznavanju elementov likovnega jezika (točka, linija, oblika, ploskev, barva, prostor);

Učence spodbuja k vrednotenju umetniških del s pomočjo usmerjenih vprašanj, ki pomagajo razviti kritično mišljenje in vizualno analizo;

Izbere raznolike umetnine (zgodovinske, sodobne, iz različnih kultur) in jih predstavi na način, ki omogoča primerjavo in spoznavanje različnih likovnih pristopov;

Poskrbi, da učenci spoznajo lastnosti in možnosti posameznih materialov ter se naučijo, kako jih uporabljati za dosego želenega učinka ali izraza oz. likovnega jezika;

Vključuje dejavnosti, ki učencem omogočajo razvijanje prostorske predstave in zmožnosti načrtovanja likovnega izdelka;

Omogoča osebno interpretacijo tem in motivov, pri čemer spodbuja izražanje osebnih izkušenj in pogledov učencev;

Vodi učence k evalvaciji lastnih likovnih del z namenom prepoznavanja lastnega napredka;

Vsebine likovnega jezika povezuje medpredmetno (primer ritem pri glasbeni umetnosti, matematiki);

Spodbuja učence, da prepoznajo likovni jezik kot sredstvo komunikacije (svoja doživetja, misli in občutja z individualno izbiro likovnih prvin glede na svoje osebnostne lastnosti).

Likovne prvine: Učenci oblikujejo risbo, pri kateri s pomočjo likovne prvine – s točko – ponazorijo videz površine oz. zgradbo (strukturo) materiala, snovi.

Likovne spremenljivke: Točke s pomočjo likovnih spremenljivk (velikost, število, smer, položaj, tekstura) uporabijo za prikazovanje naravne ali umetne površine v oblikah in na ploskvah.

Načela likovnega reda: Učenci s pomočjo simetričnega ali asimetričnega ravnovesja s točkami oblikujejo risbo ob upoštevanju odnosa delov do celote v likovni kompoziciji.

Likovne prvine: Pri risanju učenci uporabljajo linijo kot likovno prvino za ustvarjanje različnih oblik, vzorcev in kompozicij.

Likovne spremenljivke: Učenci uporabljajo likovne spremenljivke, ki vključujejo debelino linij, smer, položaj in velikost oblik ter različne teksture, da bi ustvarili raznolikost in zanimive vizualne učinke. Z goščenjem in redčenjem linij ustvarjajo svetlo-temne učinke v oblikah in na ploskvah.

Načela likovnega reda: Učenci oblikujejo likovni izdelek, ki vključuje ravnovesje, enotnost, dominantnost in ritem. Risbo gradijo od dela k celoti.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo sliko, pri kateri s pomočjo likovne prvine svetlo-temno uporabijo različne svetlostne vrednosti ene barve.

Likovne spremenljivke: Učenci s svetlenjem in temnenjem ustvarjajo občutek globine prostora in smeri (gibanja) ter poudarjajo oblike in teksture predmetov.

Načela likovnega reda: Učenci spoznavajo vlogo svetlo-temnega kontrasta pri razporeditvi elementov v kompoziciji ter kako lahko z njim dosežejo ravnovesje (uravnotežena razporeditev svetlih in temnih območij), ritem (ponavljajoči vzorci svetlih in temnih tonov) in dinamičnost (močan kontrast med svetlim in temnim) v likovnih delih. Pri ustvarjanju likovnega izdelka z uporabo svetlo-temnega kontrasta je pomembno upoštevati, kako vsak posamezni del vpliva na celotno kompozicijo.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo sliko z razporejanjem oblik v likovno kompozicijo.

Likovne spremenljivke: Učenci razporejajo oblike, upoštevajoč njihovo velikost, teksturo, položaj, smer, gostoto in število. S tem ustvarjajo iluzijo prostora na dvodimenzionalni podlagi.

Načela likovnega reda: Učenci spoznavajo, kako lahko z oblikami dosežejo ravnovesje, ustvarijo ritem, izpostavijo dominantnost in gradijo likovni izdelek od dela k celoti.

Likovne prvine: Učenci s ploskvami oblikujejo relief. Oblikujejo nizki ali visoki relief, pri tem nastajajo ploskve različnih oblik, višin in površin, kar pripomore k temu, da plastična prostornina ulovi svetlobo in senco (svetlo-temno).

Likovne spremenljivke: Z likovnimi spremenljivkami spreminjajo velikosti, smeri in položaje ploskev pri oblikovanju reliefa.

Načela likovnega reda: Učenci spoznavajo, kako s ponavljajočim ritmom izbranih ploskev ustvarijo simetrično ravnovesje in gradijo relief od delov do celote v likovno kompozicijo.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo sliko z mešanjem različnih barv iz barvnega kroga, pri čemer se barva svetli ali temni, obenem pa se tudi spreminja. Pri tem nastanejo različni barvni odtenki.

Likovne spremenljivke: Barvne ploskve s pomočjo likovnih spremenljivk, velikostjo, smerjo, položajem uporabijo pri oblikovanju slike.

Načela likovnega reda: Učenci s pomočjo simetričnega ali asimetričnega ravnovesja z barvnimi ploskvami oblikujejo sliko, upoštevajoč odnos delov do celote v likovni kompoziciji.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo lupino, ki je sestavljena iz tal, stropa in sten oblikovanega prostora. Ima dolžino, višino in širino in je različnih oblik. Pri tem uporabljajo likovne prvine ploskev, oblika in prostor.

Likovne spremenljivke: Z likovnimi spremenljivkami velikost, smer, in gostota spreminjajo ploskve in arhitekturne elemente in jih sestavljajo v osnovno konstrukcijo arhitekturnega prostora.

Načela likovnega reda: Pri oblikovanju uporabijo načelo odnosov delov do celote in pazijo na stabilnost arhitekturne konstrukcije.

Točka je osnovni gradnik likovnega jezika, ki omogoča učencem izražanje njihovih likovnih idej na različne načine. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole se učenci poglobljeno seznanjajo s pomenom točke v likovnem ustvarjanju ter raziskujejo širok spekter možnosti njene uporabe. Spoznavajo različne značilnosti točke, kot so velikost, oblika, položaj, barva in tekstura, ter kako te vplivajo na končni izraz v njihovih likovnih delih.

Linija predstavlja eno ključnih likovnih prvin, s katero se učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju srečujejo na področju likovne umetnosti. Razumevanje in uporaba linije omogoča učencem izražanje njihove likovne domišljije, raziskovanje različnih tehnik in stilov likovnega ustvarjanja in s tem razvijanje estetskega občutka.

Likovna prvina svetlo-temno se povezuje z likovnimi prvinami: linija, ploskev in barva. Svetlo-temni kontrast je ključna likovna prvina, ki omogoča učencem raziskovanje in izražanje igre med svetlobo in senco ter ustvarjanje vizualnih učinkov, ki obogatijo njihovo likovno ustvarjanje.

V likovni umetnosti je oblika ena najbolj izrazitih likovnih prvin, saj omogoča umetniku vizualno izražanje njegovih idej. Vsako obliko lahko določa barva in vsak prostor je omejen z določeno obliko. V naravi in oblikovanju se srečujemo z oblikami, ki so določene s svojimi zunanjimi mejami, saj snovi brez oblike ne obstajajo. Oblike se lahko povezujejo med seboj in z drugimi likovnimi prvinami, da ustvarijo nove celote. Učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju spoznavajo ploskev v likovnem delu z različnih vidikov. Čeprav je po naravi ploskev dvodimenzionalna, jo lahko v tridimenzionalnem prostoru upogibamo, lomimo, sestavljamo ali prepletamo.

Barva kot prvina v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju vstopa v šolski prostor z vidika razumevanja ureditve barv v barvnem krogu in odnosov med barvami, ki nastanejo na podlagi sestavljanja raznolikih barvnih odnosov ali mešanja barv.

Likovna prvina prostor v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju vstopa v učni proces z vidika prvih zavestnih korakov prikaza iluzije prostora na dvodimenzinalni površini, kot tudi z vidika oblikovanja prostora v kiparskih ali arhitekturnih delih.