likovna umetnost

Tema likovni jezik v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju razvija, obnavlja, poglablja, razširja in nadgrajuje znanja likovnega jezika, ki so ga pridobili učenci v nižjih razredih osnovne šole. Tema razširja in poglablja znanje o likovnih prvinah, likovnih spremenljivkah in načelih likovnega reda. Likovni elementi točka, linija, oblika, ploskev, barva, svetlo-temno, prostor nastopijo v višjih razredih osnovne šole kot gradniki pri likovnem prakticiranju učencev, ki vse bolj samostojno načrtujejo likovna dela. Likovni jezik v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju odpira priložnost kompleksne rabe, načrtnega povezovanja likovnih elementov, raznovrstnih likovnih pristopov ter svobode raziskovanja v iskanju lastnega osebnega izraza učenca.

Didaktična priporočila: V okviru tematskega sklopa likovni jezik učitelj spodbuja učence k raziskovanju osnovnih konceptov likovnega jezika, kot so linija, točka, oblika, barva, ploskev, svetlo-temno, prostor. Razumevanje teh konceptov je ključno za razvoj ustvarjalnosti. Ustvarjalni proces se pri likovnem izražanju začne z opazovanjem pojavov v naravi in okolju našega bivanja. Na podlagi prepoznanih pojmov likovnega jezika, pridobljenih z opazovanjem, učitelj spodbudi učence, da razpravljajo o tem, kako umetniki uporabljajo likovni jezik v svojih delih in kako lahko sami to uporabijo v svojem ustvarjalnem procesu. Učitelj učence uči sistematično prepoznati lastnosti likovnih prvin in opredeliti likovne spremenljivke, ki so v posameznih delih dominantnejše. Učitelj usmerja učence v prepoznavanje različnih načel likovnega reda in jih sistematično kvalitativno ovrednotiti. Učenci poglabljajo občutek za povezovanje pojmov likovnega jezika z likovnim prakticiranjem. Z likovnim prakticiranjem učitelj učence usmerja v razumevanje različnih načinov uporabe likovnega jezika pri likovnem izražanju in k izgrajevanju lastnega likovnega izraza. Usmerja jih k sistematičnemu in analitičnemu opazovanju likovnega jezika v umetniških delih ter k vrednotenju lastnih likovnih izdelkov in likovnih izdelkov vrstnikov. Učitelj glede na starost učencev postopoma vključuje likovne pojme in njihovo prepletanje v kompleksnejše likovne rešitve. V okviru tematskega sklopa Likovni jezik učitelj med demonstracijo likovnih tehnik pojasni uporabo različnih elementov likovnega jezika in njihov vpliv na končni likovni izdelek.

Didaktična priporočila: Izražanje z različnimi likovnimi mediji in tehnikami učencem omogoča raziskovanje in eksperimentiranje s koncepti likovnega jezika. Učenci analizirajo uporabo likovnih elementov in njihovih lastnosti pri oblikovanju likovnih kompozicij. Didaktična priporočila za temo likovni jezik v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju V učnem procesu učitelj z občutkom usmerja in motivira učence k načrtovanim vsebinam in motivom, ob katerih ob skupnem razglabljanju analizira in utemeljuje likovni jezik. Učitelj:

Didaktična priporočila: učencem omogoči raziskovanje, izražanje in nadgrajevanje predhodnega znanja na različnih likovnih področjih in/ali njihovih kombinacijah;

Didaktična priporočila: učence spodbuja, da ob likovnem izražanju uporabljajo terminologijo likovnega jezika, spremlja njihovo razumevanje praktične uporabe pri ustvarjanju likovnih del in jih spodbuja k svobodnemu izražanju;

Didaktična priporočila: učence vodi pri nadgrajevanju osnovnih likovnih znanj s ciljem razvijanja kompleksnejših likovnih del;

Didaktična priporočila: spodbuja učence k načrtovanju, eksperimentiranju in preizkušanju različnih kompozicijskih rešitev na ploskvi in pri prostorskem oblikovanju;

Didaktična priporočila: spodbuja učence, da proučujejo elemente likovnega jezika (likovni elementi, likovne spremenljivke, načela likovnega reda) ob opazovanju in analizi umetniških in lastnih del ter likovnih izdelkov vrstnikov;

Didaktična priporočila: ob vrednotenju umetniških del učence usmerja v razumevanje, kako posamezne elemente likovnega jezika uporabljamo za dosego določenih vizualnih učinkov in likovnega izraza, in omogoči razpravo, kar pripomore k razvoju analitičnih in kritičnih sposobnosti učencev.

1 TOČKA: Točko učenci uporabijo v likovnih izdelkih takrat, ko želijo, da ujame pogled ali ga zadrži. Na točko vplivajo druge likovne prvine, zato pogosto nastopa v likovnih izdelkih v kombinaciji z njimi. Z uporabo likovnih spremenljivk točka dobi še več izraznih možnosti. Zgled dejavnosti: PROSTORSKA RISBA Z UPOŠTEVANJEM SVETLO-TEMNIH PLOSKEV

1 TOČKA: Likovne prvine: Učenci oblikujejo prostorsko risbo z linijami in točkami. Točke uporabijo za oblikovanje svetlih in temnih ploskev.

1 TOČKA: Likovne spremenljivke: Učenci s pomočjo likovnih spremenljivk uporabijo točke za oblikovanje iluzije prostora na dvodimenzionalni ploskvi.

1 TOČKA: Načela likovnega reda: Učenci z linijami in točkami oblikujejo risbo, upoštevajoč mersko sorazmerje (proporc) v odnosu delov do celote v likovni kompoziciji in kontrasta med svetlimi in temnimi ploskvami pri prikazovanju iluzije prostora. Zgled dejavnosti: MAKETA S POUDARKOM NA FASADI

1 TOČKA: Likovne prvine: Učenci oblikujejo maketo stavbe in točko uporabijo na fasadi. Točke uporabijo za oblikovanje svetlih in temnih ploskev za povečanje navidezne globine prostora ali kot okrasni element, ki pritegne pozornost.

1 TOČKA: Likovne spremenljivke: Točke s pomočjo likovnih spremenljivk uporabijo za oblikovanje okrasnih delov fasade ali za povečanje navidezne globine prostora.

1 TOČKA: Načela likovnega reda: Učenci s točkami oblikujejo maketo v odnosu delov do celote v likovni kompoziciji.

2 LINIJA: Likovno kompozicijo lahko oblikujemo z linijami in točkami, s pomočjo načel likovnega reda (ravnovesje, ritem, dominantnost, simetrično, asimetrično) in uporabo likovnih spremenljivk. S spreminjanjem gostote linij in upoštevanjem prostorskih ključev lahko ustvarimo iluzijo prostora na dvodimenzionalni ploskvi. Zgled dejavnosti: RISBA S POUDARKOM NA LIKOVNI KOMPOZICIJI

2 LINIJA: Likovne prvine: Učenci oblikujejo risbo z linijami, ki jih uporabijo za oblikovanje oblik in ploskev ter iluzije prostora.

2 LINIJA: Likovne spremenljivke: Linije s pomočjo likovnih spremenljivk uporabijo za prikazovanje površin v oblikah.

2 LINIJA: Načela likovnega reda: Učenci na način simetrične ali asimetrične kompozicije z linijami oblikujejo risbo, upoštevajoč odnos delov do celote. Zgled dejavnosti: RELIEF S POUDARKOM NA PRIKAZOVANJU POVRŠIN

2 LINIJA: Likovne prvine: Učenci oblikujejo relief. Pri oblikovanju uporabijo likovno prvino volumen, ki ga oblikujejo v kombinaciji z obliko, ploskvijo in linijo.

2 LINIJA: Likovne spremenljivke: Linije s pomočjo likovnih spremenljivk uporabijo za prikazovanje površin v oblikah reliefa.

2 LINIJA: Načela likovnega reda: Učenci z linijami oblikujejo relief, odnos delov do celote v statični ali dinamični likovni kompoziciji. Zgled dejavnosti: RISBA PO OPAZOVANJU ali GRAFIKA

2 LINIJA: Likovne prvine: Učenci oblikujejo risbo ali grafiko z linijami, ki jih uporabijo za oblikovanje oblik, ploskev in prostora.

2 LINIJA: Likovne spremenljivke: Učenci s pomočjo likovnih spremenljivk in prostorskih ključev uporabijo različne vrste linij pri oblikovanju iluzije prostora na dvodimenzionalni ploskvi.

2 LINIJA: Načela likovnega reda: Ob vodenem opazovanju učenci spoznajo proporce človeškega telesa in kako te s pomočjo viziranja prenesejo v likovni izdelek. Učenci z linijami oblikujejo risbo, upoštevajoč mersko sorazmerje (proporc) v odnosu delov do celote v likovni kompoziciji.

3 BARVA: Lastnosti barv (barvni ton – barvnost, svetlost, nasičenost) in barvni odnosi (harmonija svetlih, temnih, komplementarnih, nasičenih, nenasičenih, sorodnih barv) ter kontrast (barva v odnosu do barve, svetlo-temni, toplo-hladni, komplementarni, kvalitetni, količinski) so osnovni gradniki v slikarstvu. S spreminjanjem svetlosti in nasičenosti (čistosti) barve lahko prikazujemo iluzijo prostora (barvna modelacija – tonsko slikanje, zračna in barvna perspektiva). Zgled dejavnosti: SLIKANJE S SVETLOSTNIMI ODTENKI

3 BARVA: Likovne prvine: Učenci oblikujejo sliko s svetlostnimi odtenki (barvna modelacija, tonsko slikarstvo).

3 BARVA: Likovne spremenljivke: Pri oblikovanju slike uporabijo barvne ploskve s pomočjo likovnih spremenljivk.

3 BARVA: Načela likovnega reda: Učenci z barvnimi ploskvami oblikujejo sliko, upoštevajoč mersko sorazmerje posameznih delov oblik in v odnosu posameznih delov do celote v likovni kompoziciji. Zgled dejavnosti: PRIKAZOVANJE PROSTORA V SLIKI S POMOČJO BARVNE PERSPEKTIVE

3 BARVA: Likovne prvine: Učenci oblikujejo sliko z barvnimi ploskvami v barvni perspektivi z učinkovanjem toplih in hladnih barv.

3 BARVA: Likovne spremenljivke: Barvne ploskve s pomočjo likovnih spremenljivk uporabijo pri oblikovanju slike.

3 BARVA: Načela likovnega reda: Učenci z barvnimi ploskvami oblikujejo sliko v odnosu delov do celote v likovni kompoziciji.

4 OBLIKA: Oblike so v naravi ali v oblikovanju omejene s svojimi zunanjimi mejami, ki jih lahko določamo z likovnimi prvinami, ki obliko napolnjujejo, zamejujejo, orisujejo. Z oblikami lahko gradimo dvodimenzionalni ali tridimenzionalni likovni prostor. Zgled dejavnosti: GRAFIKA V BARVNI HARMONIJI

4 OBLIKA: Likovne prvine: Učenci oblikujejo grafiko (večbarvni linorez) tako, da uporabijo barvno harmonijo.

4 OBLIKA: Likovne spremenljivke: Učenci oblikujejo matrico/matrice s pomočjo likovnih spremenljivk in jo pri odtiskovanju uskladijo z barvno harmonijo.

4 OBLIKA: Načela likovnega reda: Učenci s pomočjo simetričnega ali asimetričnega ravnovesja z barvnimi ploskvami oblikujejo grafiko, upoštevajoč odnos delov do celote v likovni kompoziciji.

5 PLOSKEV: Ploskev uporabljamo v kombinaciji z linijo, ki ploskev omeji, s točko in barvo, ki ploskve zapolni, in/ali v kombinaciji s svetlo-temnimi ploskvami, ki oblikujejo navidezni prostor. Ploskev uporabljamo samostojno ali v kombinaciji z drugimi likovnimi elementi. S pomočjo likovnih spremenljivk lahko s ploskvami oblikujemo volumen, navidezni, kiparski ali arhitekturni prostor. Zgled dejavnosti: ORNAMENT IN BARVNI KONTRAST

5 PLOSKEV: Likovne prvine: Učenci z barvnimi ploskvami oblikujejo ornament (tapeta, rozeta, friz) v komplementarnem kontrastu, ki ga lahko uporabijo v sliki ali grafiki.

5 PLOSKEV: Likovne spremenljivke: Pri oblikovanju ornamenta v sliki ali grafiki uporabijo barvne ploskve s pomočjo likovnih spremenljivk.

5 PLOSKEV: Načela likovnega reda: Z likovnimi spremenljivkami spremenjeno ploskev učenci sestavljajo po načelu kontrasta ali harmonije ali dominantnosti delov do celote v likovno kompozicijo. Zgled dejavnosti: KIPARSKI VOLUMEN

5 PLOSKEV: Likovne prvine: Učenci s ploskvami oblikujejo kiparski volumen. Ploskev uporabijo za gradnjo kiparskega volumna, ki je sestavljen iz pozitivnega in negativnega prostora.

5 PLOSKEV: Likovne spremenljivke: Pri oblikovanju kiparskega volumna s ploskvami si pomagajo z likovnimi spremenljivkami.

5 PLOSKEV: Načela likovnega reda: Z likovnimi spremenljivkami spremenjeno ploskev sestavljajo po načelu kontrasta ali harmonije ali dominantnosti delov do celote v likovno kompozicijo. Pri tem so pozorni na ravnovesje in stabilnost.

6 SVETLO-TEMNO: Likovna prvina svetlo-temno se povezuje z likovnimi elementi, ki se za prikaz navideznega prostora – iluzije prostora, povezujejo z linijo, ploskvijo in barvo. V risbi in grafiki s tonskimi linijskimi rastri oblikujejo iluzijo prostora. V kiparstvu svetloba na volumnu, ki je sestavljen iz vbočenih in izbočenih oblik, oblikuje svetlo-temne ploskve, ki povečujejo videz globine prostora. Podobno je v arhitekturi. Zgled dejavnosti: SVETLO-TEMNO V RISBI IN GRAFIKI

6 SVETLO-TEMNO: Likovne prvine: Učenci pri oblikovanju risbe in grafike pozornost usmerijo na upoštevanje razlik med svetlimi in temnimi deli, ki lahko nastanejo kot prelomi med oblikami in ploskvami, kot razlike med svetlim in temnim, ki nastanejo med dvema različno usmerjenima ploskvama (npr. kocke ali dvema stenama prostora), kot razlike med obliko in ozadjem.

6 SVETLO-TEMNO: Likovne spremenljivke: Pri modelaciji v risbi ali grafiki to lahko oblikujejo s spreminjanjem gostote, npr. z redkim ali gostim nizanjem linij na ploskvah ali oblikah. Ob nizanju linij spreminjajo smeri linij in jih uporabljajo za prikaz razlike med svetlim in temnim.

6 SVETLO-TEMNO: Načela likovnega reda: Upoštevajoč razlike med svetlim in temnim, sestavljajo po načelu kontrasta ali harmonije ali dominantnosti delov do celote v likovno kompozicijo. Zgled dejavnosti: VOLUMEN V KIPARSTVU

6 SVETLO-TEMNO: Likovne prvine: Volumen oblikujejo s poudarkom na vbočenih in izbočenih oblikah, ki v povezavi s svetlobo tvorijo svetle in temne dele kipa. Ob tem spoznajo, kako oblikovati negativni kiparski prostor, ki prodira v pozitivnega, kar še povečuje učinkovanje likovne prvine svetlo-temno.

6 SVETLO-TEMNO: Likovne spremenljivke: S spreminjanjem velikosti, položaja in smeri vbočenih in izbočenih oblik pri oblikovanju nastajajo razlike med svetlimi in temnimi deli kipa ter volumnom.

6 SVETLO-TEMNO: Načela likovnega reda: Upoštevajoč razlike med svetlimi in temnimi deli kipa, sestavljajo po načelu kontrasta ali harmonije ali dominantnosti delov do celote v likovno kompozicijo.

7 VOLUMEN IN PROSTOR: Volumen je lastnost, opredeljena z višino, širino in dolžino; opisuje prostornino telesa. Volumen v likovni umetnosti povezujemo z likovnimi elementi prostor, ploskev, linija in barva. Učenci likovne spremenljivke uporabljajo, da lažje oblikujejo/prikazujejo volumen po načelih kompozicijskega reda v likovno kompozicijo. Kot iluzijo prostora na dvodimenzionalni ploskvi prostornino teles oblikujemo s pomočjo prostorskih ključev, z modelacijo in modulacijo ter barvno in zračno perspektivo. V tridimenzionalnem prostoru (kiparstvo, arhitektura) z ustrezno izbiro likovnega materiala oblikujemo prostornino teles na način polnega ali votlega volumna. Zgled dejavnosti: SLIKA V ZRAČNI PERSPEKTIVI

7 VOLUMEN IN PROSTOR: Likovne prvine: Učenci oblikujejo iluzijo prostora z barvnimi ploskvami v različnih svetlostnih odtenkih (zračna perspektiva).

7 VOLUMEN IN PROSTOR: Likovne spremenljivke: S pomočjo likovnih spremenljivk barvne ploskve urejajo v likovno kompozicijo.

7 VOLUMEN IN PROSTOR: Načela likovnega reda: Učenci z barvnimi ploskvami oblikujejo sliko, upoštevajoč mersko sorazmerje posameznih delov oblik in v odnosu delov do celote v likovni kompoziciji. Zgled dejavnosti: PROSTOSTOJEČI KIP

7 VOLUMEN IN PROSTOR: Likovne prvine: Učenci oblikujejo prostostoječo, polno plastiko. Volumen uporabijo v kombinaciji z obliko, ploskvijo in svetlo-temnim.

7 VOLUMEN IN PROSTOR: Likovne spremenljivke: S pomočjo likovnih spremenljivk poudarijo volumen pri prostostoječem kipu.

7 VOLUMEN IN PROSTOR: Načela likovnega reda: Učenci oblikujejo kip, upoštevajoč dominantnost, odnos delov do celote v statični ali dinamični likovni kompoziciji. Pozorni so na stabilnost kipa. Zgled dejavnosti: KONSTRUKCIJA ARHITEKTURNEGA PROSTORA

7 VOLUMEN IN PROSTOR: Likovne prvine: Učenci oblikujejo konstrukcijo arhitekturnega prostora z arhitekturnimi elementi (steber, preklada, obok, kupola, stopnice, klančine, balkon, niša). Konstrukcijo lahko oblikujejo na skeleten, masiven način ali kombinirano. Pri tem uporabljajo likovne elemente ploskev, oblika in prostor.

7 VOLUMEN IN PROSTOR: Likovne spremenljivke: Z likovnimi spremenljivkami spreminjajo ploskve in arhitekturne elemente ter jih sestavljajo v konstrukcijo arhitekturnega prostora.

7 VOLUMEN IN PROSTOR: Načela likovnega reda: Pri oblikovanju uporabijo načelo odnosov delov do celote, načelo kontrasta v velikosti in pazijo na stabilnost arhitekturne konstrukcije.