Nazaj na seznam
Učni načrt
OŠ z italijanskim učnim jezikom, Istra

likovna umetnost

Načrtujte po tem učnem načrtu

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.

Teme

Likovni jezik

Učni cilji

  • Izraža pojme likovnega jezika na različnih likovnih področjih,
  • Razvija zmožnost nadgrajevanja likovnega jezika v likovnem izdelku,
  • Ob likovnem izražanju in vrednotenju umetniških del poglablja razumevanje spoznanih likovnih pojmov in spoznava nove posebnosti likovnega jezika,
  • Ob likovnem izražanju in vrednotenju umetnin spoznava in poglablja razumevanje likovnih spremenljivk,
  • Ob likovnem izražanju in vrednotenju umetnin spoznava in poglablja razumevanje principov likovnega komponiranja in principov skladnje likovnega prostora,
  • Na primerih umetnin analizira likovne elemente, likovne spremenljivke in načela likovnega reda na ploskvi in v prostoru.

Standardi znanja

  • V likovnem izdelku doseže skladnost med idejo in realizacijo,
  • V likovnem izdelku uporabi in pojasni različne kompozicijske rešitve,
  • V likovnem izdelku povezuje raznolike likovne elemente, načela likovnega reda in likovne spremenljivke v uravnoteženo celoto,
  • Opredeli likovne prvine na primerih z različnih likovnih področij in jih likovno izrazi v lastnem likovnem izdelku,
  • Izkaže razumevanje principov gradnje likovnega dela v lastnem likovnem izdelku.

Minimalni standardi

  • V likovnem izdelku izkaže razumevanje za vsebinsko in oblikotvorno plast likovnega izdelka,
  • Reši likovno nalogo in izdela likovni izdelek ob upoštevanju postavljenih meril likovne naloge,
  • Pozna likovne spremenljivke in jih uporabi pri svojem likovnem izražanju,

Pojmi

  • Točka
  • Linija
  • Svetlo-temno
  • Oblika
  • Ploskev
  • Barva
  • Barvne dimenzije
  • Barvni kontrasti
  • Barvna harmonija
  • Prostor
  • Navidezni prostor
  • Prostorski ključi
  • Pozitivni in negativni kiparski prostor
  • Arhitekturni prostor
  • Likovne spremenljivke
  • Velikost
  • Smer
  • Tekstura
  • Število
  • Gostota
  • Mera
  • Presledek
  • Razmerje
  • Ravnovesje
  • Simetrija
  • Asimetrija
  • Statično in dinamično ravnovesje
  • Estetski red
  • Enotnost celote
  • Principi likovnega komponiranja
  • Vodoravna kompozicija
  • Navpična kompozicija
  • Poševna kompozicija
  • Trikotna kompozicija

Skupne kompetence

  • 3.1.4.1 · Razvija osebno prožnost, razvojno miselno naravnanost, radovednost, optimizem in ustvarjalnost.
  • 2.2.2.1 · Kritično presoja informacije, poglede in potrebe o trajnostnem razvoju z vidika naravnega okolja, živih bitij in družbe, pri čemer upošteva različne poglede, pogojene z osebnim, socialnim in kulturnim ozadjem.
  • 5.2.1.1 · Prepozna svoje želje, močna in šibka področja ter zaupa, da lahko pozitivno vpliva na ljudi in situacije.
  • 3.1.4.2 · Učinkovito se spoprijema s problemskimi situacijami, ki zahtevajo proaktivno miselno naravnanost.
  • 5.2.2.2 · Vztraja pri opravljanju kompleksnejših nalog.
  • 3.3.2.1 · Razvija spretnosti aktivnega poslušanja, asertivne komunikacije, izražanja zanimanja in skrbi za druge.
  • 2.1.3.1 · Odgovoren odnos do naravnih sistemov gradi na razumevanju njihove kompleksnosti in razmerij med naravnimi in družbenimi sistemi.
  • 2.3.2.1 · V prizadevanju za trajnostno prihodnost tvega in se kljub negotovostim prilagaja ter sprejema trajnostne odločitve za svoja dejanja.
  • 5.3.5.1 · Z reševanjem izzivov pridobiva nove izkušnje in jih upošteva pri sprejemanju nadaljnjih odločitev.
  • 2.3.1.2 · Presoja dejanja, ki so potrebna za doseganje želene trajnostne prihodnosti.

Didaktična priporočila

Učencem omogoči raziskovanje, izražanje in nadgrajevanje predhodnega znanja na različnih likovnih področjih in/ali njihovih kombinacijah;

Učence spodbuja, da ob likovnem izražanju uporabljajo terminologijo likovnega jezika, spremlja njihovo razumevanje praktične uporabe pri ustvarjanju likovnih del in jih spodbuja k svobodnemu izražanju;

Učence vodi pri nadgrajevanju osnovnih likovnih znanj s ciljem razvijanja kompleksnejših likovnih del;

Spodbuja učence k načrtovanju, eksperimentiranju in preizkušanju različnih kompozicijskih rešitev na ploskvi in pri prostorskem oblikovanju;

Spodbuja učence, da proučujejo elemente likovnega jezika (likovni elementi, likovne spremenljivke, načela likovnega reda) ob opazovanju in analizi umetniških in lastnih del ter likovnih izdelkov vrstnikov;

Ob vrednotenju umetniških del učence usmerja v razumevanje, kako posamezne elemente likovnega jezika uporabljamo za dosego določenih vizualnih učinkov in likovnega izraza, in omogoči razpravo, kar pripomore k razvoju analitičnih in kritičnih sposobnosti učencev.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo prostorsko risbo z linijami in točkami. Točke uporabijo za oblikovanje svetlih in temnih ploskev.

Likovne spremenljivke: Učenci s pomočjo likovnih spremenljivk uporabijo točke za oblikovanje iluzije prostora na dvodimenzionalni ploskvi.

Načela likovnega reda: Učenci z linijami in točkami oblikujejo risbo, upoštevajoč mersko sorazmerje (proporc) v odnosu delov do celote v likovni kompoziciji in kontrasta med svetlimi in temnimi ploskvami pri prikazovanju iluzije prostora.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo maketo stavbe in točko uporabijo na fasadi. Točke uporabijo za oblikovanje svetlih in temnih ploskev za povečanje navidezne globine prostora ali kot okrasni element, ki pritegne pozornost.

Likovne spremenljivke: Točke s pomočjo likovnih spremenljivk uporabijo za oblikovanje okrasnih delov fasade ali za povečanje navidezne globine prostora.

Načela likovnega reda: Učenci s točkami oblikujejo maketo v odnosu delov do celote v likovni kompoziciji.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo risbo z linijami, ki jih uporabijo za oblikovanje oblik in ploskev ter iluzije prostora.

Likovne spremenljivke: Linije s pomočjo likovnih spremenljivk uporabijo za prikazovanje površin v oblikah.

Načela likovnega reda: Učenci na način simetrične ali asimetrične kompozicije z linijami oblikujejo risbo, upoštevajoč odnos delov do celote.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo relief. Pri oblikovanju uporabijo likovno prvino volumen, ki ga oblikujejo v kombinaciji z obliko, ploskvijo in linijo.

Likovne spremenljivke: Linije s pomočjo likovnih spremenljivk uporabijo za prikazovanje površin v oblikah reliefa.

Načela likovnega reda: Učenci z linijami oblikujejo relief, odnos delov do celote v statični ali dinamični likovni kompoziciji.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo risbo ali grafiko z linijami, ki jih uporabijo za oblikovanje oblik, ploskev in prostora.

Likovne spremenljivke: Učenci s pomočjo likovnih spremenljivk in prostorskih ključev uporabijo različne vrste linij pri oblikovanju iluzije prostora na dvodimenzionalni ploskvi.

Načela likovnega reda: Ob vodenem opazovanju učenci spoznajo proporce človeškega telesa in kako te s pomočjo viziranja prenesejo v likovni izdelek. Učenci z linijami oblikujejo risbo, upoštevajoč mersko sorazmerje (proporc) v odnosu delov do celote v likovni kompoziciji.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo sliko s svetlostnimi odtenki (barvna modelacija, tonsko slikarstvo).

Likovne spremenljivke: Pri oblikovanju slike uporabijo barvne ploskve s pomočjo likovnih spremenljivk.

Načela likovnega reda: Učenci z barvnimi ploskvami oblikujejo sliko, upoštevajoč mersko sorazmerje posameznih delov oblik in v odnosu posameznih delov do celote v likovni kompoziciji.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo sliko z barvnimi ploskvami v barvni perspektivi z učinkovanjem toplih in hladnih barv.

Likovne spremenljivke: Barvne ploskve s pomočjo likovnih spremenljivk uporabijo pri oblikovanju slike.

Načela likovnega reda: Učenci z barvnimi ploskvami oblikujejo sliko v odnosu delov do celote v likovni kompoziciji.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo grafiko (večbarvni linorez) tako, da uporabijo barvno harmonijo.

Likovne spremenljivke: Učenci oblikujejo matrico/matrice s pomočjo likovnih spremenljivk in jo pri odtiskovanju uskladijo z barvno harmonijo.

Načela likovnega reda: Učenci s pomočjo simetričnega ali asimetričnega ravnovesja z barvnimi ploskvami oblikujejo grafiko, upoštevajoč odnos delov do celote v likovni kompoziciji.

Likovne prvine: Učenci z barvnimi ploskvami oblikujejo ornament (tapeta, rozeta, friz) v komplementarnem kontrastu, ki ga lahko uporabijo v sliki ali grafiki.

Likovne spremenljivke: Pri oblikovanju ornamenta v sliki ali grafiki uporabijo barvne ploskve s pomočjo likovnih spremenljivk.

Načela likovnega reda: Z likovnimi spremenljivkami spremenjeno ploskev učenci sestavljajo po načelu kontrasta ali harmonije ali dominantnosti delov do celote v likovno kompozicijo.

Likovne prvine: Učenci s ploskvami oblikujejo kiparski volumen. Ploskev uporabijo za gradnjo kiparskega volumna, ki je sestavljen iz pozitivnega in negativnega prostora.

Likovne spremenljivke: Pri oblikovanju kiparskega volumna s ploskvami si pomagajo z likovnimi spremenljivkami.

Načela likovnega reda: Z likovnimi spremenljivkami spremenjeno ploskev sestavljajo po načelu kontrasta ali harmonije ali dominantnosti delov do celote v likovno kompozicijo. Pri tem so pozorni na ravnovesje in stabilnost.

Likovne prvine: Učenci pri oblikovanju risbe in grafike pozornost usmerijo na upoštevanje razlik med svetlimi in temnimi deli, ki lahko nastanejo kot prelomi med oblikami in ploskvami, kot razlike med svetlim in temnim, ki nastanejo med dvema različno usmerjenima ploskvama (npr. kocke ali dvema stenama prostora), kot razlike med obliko in ozadjem.

Likovne spremenljivke: Pri modelaciji v risbi ali grafiki to lahko oblikujejo s spreminjanjem gostote, npr. z redkim ali gostim nizanjem linij na ploskvah ali oblikah. Ob nizanju linij spreminjajo smeri linij in jih uporabljajo za prikaz razlike med svetlim in temnim.

Načela likovnega reda: Upoštevajoč razlike med svetlim in temnim, sestavljajo po načelu kontrasta ali harmonije ali dominantnosti delov do celote v likovno kompozicijo.

Likovne prvine: Volumen oblikujejo s poudarkom na vbočenih in izbočenih oblikah, ki v povezavi s svetlobo tvorijo svetle in temne dele kipa. Ob tem spoznajo, kako oblikovati negativni kiparski prostor, ki prodira v pozitivnega, kar še povečuje učinkovanje likovne prvine svetlo-temno.

Likovne spremenljivke: S spreminjanjem velikosti, položaja in smeri vbočenih in izbočenih oblik pri oblikovanju nastajajo razlike med svetlimi in temnimi deli kipa ter volumnom.

Načela likovnega reda: Upoštevajoč razlike med svetlimi in temnimi deli kipa, sestavljajo po načelu kontrasta ali harmonije ali dominantnosti delov do celote v likovno kompozicijo.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo iluzijo prostora z barvnimi ploskvami v različnih svetlostnih odtenkih (zračna perspektiva).

Likovne spremenljivke: S pomočjo likovnih spremenljivk barvne ploskve urejajo v likovno kompozicijo.

Načela likovnega reda: Učenci z barvnimi ploskvami oblikujejo sliko, upoštevajoč mersko sorazmerje posameznih delov oblik in v odnosu delov do celote v likovni kompoziciji.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo prostostoječo, polno plastiko.

Volumen uporabijo v kombinaciji z obliko, ploskvijo in svetlo-temnim.

Likovne spremenljivke: S pomočjo likovnih spremenljivk poudarijo volumen pri prostostoječem kipu.

Načela likovnega reda: Učenci oblikujejo kip, upoštevajoč dominantnost, odnos delov do celote v statični ali dinamični likovni kompoziciji. Pozorni so na stabilnost kipa.

Likovne prvine: Učenci oblikujejo konstrukcijo arhitekturnega prostora z arhitekturnimi elementi (steber, preklada, obok, kupola, stopnice, klančine, balkon, niša). Konstrukcijo lahko oblikujejo na skeleten, masiven način ali kombinirano. Pri tem uporabljajo likovne elemente ploskev, oblika in prostor.

Likovne spremenljivke: Z likovnimi spremenljivkami spreminjajo ploskve in arhitekturne elemente ter jih sestavljajo v konstrukcijo arhitekturnega prostora.

Načela likovnega reda: Pri oblikovanju uporabijo načelo odnosov delov do celote, načelo kontrasta v velikosti in pazijo na stabilnost arhitekturne konstrukcije.

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Učni načrtiPrimeri priprav