naravoslovje in tehnika

Namen teme je, da učenci neposredno pridobivajo izkušnje in raziskovanje raznolikosti organizmov v bližnjem okolju ter razvijanje razumevanja o tem, kako so organizmi povezani z okoljem in odvisni drug od drugega. Učenci raziščejo vpliv delovanja človeka na vrstno pestrost. V okviru teme razvijajo razumevanje delovanja človeškega telesa kot celote ob spoznavanju zgradbe in funkcije posameznih organov v telesu, vključno s čutili. Pri tem je poudarek tudi na ozaveščanju o zdravju in dobrobiti in pomenu vloge posameznika pri skrbi za ohranjanje zdravja. Pri energiji in kroženju snovi v naravi učenci spoznavajo temeljne procese, ki potekajo med organizmi ter med organizmi in dejavniki neživega okolja.

Učenci spoznavajo značilnosti bližnjega okolja, tako da neposredno opazujejo okolje in pridobivajo izkušnje v njem. Pri predmetu naravoslovje in tehnika termin živa bitja se postopno zamenjuje s terminom organizmi, termin življenjska okolja, ki so ga uporabljali v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, pa s terminom ekosistemi. Razvijanje razumevanja tega, kako so organizmi povezani z okoljem, poteka ob opazovanju organizmov in neživih dejavnikov okolja. Ob opazovanju organizmov spoznavajo zunanjo zgradbo organizmov in kako jim ta omogoča preživetje v okolju. Pri spoznavanju organizmov uporabijo preproste pripomočke za opazovanje (npr. ročne lupe, opazovalne posodice) in določevalne ključe. Učenci raziskujejo, kaj vpliva na rast in razvoj organizmov. Razvijajo razumevanje o pomenu razmnoževanja za nadaljevanje vrste. Človeško telo pa učenci spoznavajo kot sistem, v katerem so posamezni deli telesa povezani v celoto, pri tem uporabljajo modele organov oz. organskih sistemov.

Didaktična priporočila: Skupino ciljev r aznolikost organizmov se v največji možni meri realizira na prostem. Učenci redno obiskujejo bližja okolja ter opazujejo različne organizme. Pri tem jih učitelj usmerja k natančnemu opazovanju in opisovanju organizmov in ekosistemov ter ugotavljanju razlik med njimi. Pri razvrščanju organizmov pozornost učencev učitelj najprej usmerja v spoznavanje tipičnega predstavnika skupine organizmov, ki mu določijo lastnosti, nato pa preidejo na posploševanje na širše skupine vse do kraljestev. S pomočjo neposrednega opazovanja v naravi in učilnici (če to ni mogoče, pa s pomočjo fotografij, video posnetkov ali eksponatov) učenci spoznavajo raznolikost v zgradbi in obliki teles ter to povezujejo s funkcijo. Tudi sebe dojemajo kot vrsto živali. Učenci konkretno spoznavajo zunanjo zgradbo rastlinskih organov: ob nekaj primerih rastlin z razvitimi rastlinskimi organi opazujejo in opisujejo korenine, stebla, liste, cvetove in plodove s semeni. Rastlinske organe povezujejo z njihovimi funkcijami. Življenjski krog pri rastlinah učenci spoznavajo z raziskovanjem, pri čemer ugotavljajo, kaj vpliva na kalitev in rast rastlin, oziroma kaj rastlina potrebuje za kalitev in kaj za rast. Učenci v šoli opazujejo kalitev rastlin (npr. fižola, koruze, vrtne kreše, redkvice) in vpliv različnih okoljskih dejavnikov (vode, svetlobe, temperature, zraka). Učence najprej vodeno, potem pa vedno bolj samostojno učitelj uvaja v učenje z raziskovanjem, tako da učenec: 1. prepozna problem (kaj o tem že ve, kaj lahko razišče), 2. postavi raziskovalno vprašanje (kaj bi se ob tem lahko vprašal), 3. oblikuje napoved (npr. predvidi: če …, potem …), 4.

Didaktična priporočila: oblikuje načrt raziskave (kako bo to raziskal, kaj bo ohranjal enako, kaj bo spreminjal, katere pripomočke potrebuje, kakšen bo postopek raziskovanja), 5. izvede raziskavo, zbira in beleži podatke (npr. z merjenjem, uporabo vseh čutil), 6. iz rezultatov sklepa in oblikuje zaključke (oblikuje povzetek vseh podatkov, kaj se je zgodilo v raziskavi), 7. kritično vrednoti raziskovanje (pregleda ustreznost napovedi, odgovori na vprašanja, preveri napovedi, utemelji, predlaga izboljšave), 8. poroča o raziskavi (pove, kaj je raziskoval, predstavi potek in ugotovitve raziskave). Pri uvajanju učenja z raziskovanjem učitelj upošteva tudi gradnike naravoslovne pismenosti (gradiva projekta NA-MA POTI) – 2. gradnik: naravoslovnoznanstveno raziskovanje, interpretacija podatkov in dokazov: 1. prepozna in presoja vsebine, ki jih je možno naravoslovnoznanstveno raziskati, in opredeli raziskovalni problem; 2. zastavlja raziskovalna vprašanja; 3. oblikuje ustrezne napovedi/hipoteze (za raziskavo); 4. po korakih (znanstvenega) raziskovanja načrtuje potek raziskave; 5. skrbi za varno, odgovorno in načrtno izvajanje raziskave ter ustrezno uporablja pripomočke; 6. uredi, analizira in interpretira (v raziskavi) pridobljene podatke; 7. analizira (kritično presoja) izvedbo raziskave, predlaga izboljšave in komunicira (rezultate) raziskave (gradiva so dosegljiva na povezavi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qnj9stv ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qnj9stv )). Učitelj učence postopoma usmerja v razvrščanje opazovanih organizmov v širše sistematske skupine: kraljestva rastlin, gliv in živali oziroma med rastline s semeni in brez njih, vretenčarje in nevretenčarje.

Didaktična priporočila: Pri določanju imen posameznih vrst učitelj uporablja preproste dvovejnate določevalne ključe, pri čemer učenci izbirajo med dvema možnostma in izberemo tisti opis, ki najbolj ustreza organizmu, ki ga določajo. Pri določanju različnih vrst učitelj avtonomno izbira, katere organizme bodo učenci določali. Priporočena je raba slikovno-besedilnih določevalnih ključev za določanje organizmov, tako papirnih kot tudi digitalnih. V primeru rabe določevalnih ključev za določanje vrst v okolici šole učitelj sam izdela določevalni ključ za izbrane organizme. Delo z določevalnimi ključi je za učence pomembno, saj jih uvaja v naravoslovne postopke, urijo se v natančnem opazovanju in spoznavajo raznolikost in pestrost živega sveta. Za spoznavanje in varovanje biotske pestrosti se učenci urijo v prepoznavanju in poimenovanju organizmov, ki se pojavljajo v okolju, saj le tako lahko proučujejo njihovo razširjenost, ugotavljajo, ali so ogroženi in jih zavarujejo. Znati morajo prepoznati in poimenovati organizme, ki se pojavljajo v naravi , saj le tako lahko proučujejo njihovo razširjenost, ugotovijo, ali so ogroženi, in jih zavarujejo. Učitelj lahko obeleži dan biotske pestrosti (22. 5.), v sklopu katerega učenci s pomočjo različnih virov raziščejo, katere vrste organizmov so ogrožene ter katerim grozi izumrtje. V učilnici razvojne faze organizmov učenci opazujejo v živih kotičkih (stalnih in občasnih), v katerih gojijo žuželke s popolno (npr. mokarji) in nepopolno (npr.: paličnjaki) preobrazbo. Poleg tega se lahko za boljše razumevanje posamezne faze ponazarja z modeli (pri čemer smo pozorni na realno predstavitev posameznih faz, da ne pride do napačnih predstav).

Didaktična priporočila: V živih kotičkih učitelj spodbuja spoštljiv, odgovoren in nevsiljiv odnos do organizmov. Učenci samostojno skrbijo za organizme in ob tem spoznajo, kaj ti potrebujejo za življenje. Živali naj bodo v učilnici le toliko časa, dokler učenci želijo in dokler lahko skrbijo zanje. Pri skrbi za živali razvijajo spoštljiv, varen in nevsiljiv odnos do njih, kar jim služi tudi pri skrbi za hišne ljubljenčke. Učenci s pomočjo mikroskopa opazujejo nevidne dele organizmov. Pri mikroskopiranju pri naravoslovju in tehniki je bistveno, da učenci spoznavajo, da so organizmi zgrajeni iz ene ali več celic. Primeri opazovanj z mikroskopom: primer za rastlinsko celico luskolist čebule ali spodnja povrhnjica divje ciklame; za živalsko celico ogled trajnih preparatov tkiv. Učenci naj opazovane celice tudi skicirajo, pri čemer naj bo skica opremljena z ustrezno povečavo. Tudi v primeru, da učitelj prikazuje celice na fotografijah, naj bodo te opremljene z ustrezno povečavo. Učitelju so pri mikroskopiranju lahko v podporo NA-MA dejavnosti ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bjiq13x ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bjiq13x ) ).

Didaktična priporočila: Pri skupini ciljev človek učitelj pozornost usmeri na razumevanje človeškega telesa kot sistema, v katerem so deli telesa povezani v celoto. Spoznavanje organskih sistemov učenci ves čas povezujejo s skrbjo za zdravje. Spoznavajo delovanje človeškega telesa, pri čemer izhajajo iz opazovanja lastnega telesa in teles drugih. Za izboljšanje njihovih predstav in boljše razumevanje učitelj vključuje v pouk modele človeškega telesa (model okostja, torza, očesa, ušesa, kože), različno slikovno gradivo in video posnetke, ki nazorno prikazujejo zgradbo in delovanje človeškega telesa, pri čemer je pozoren na ustreznost shem in slik z vidika razmerij velikosti posameznih organov. Glavni namen spoznavanja gibal je razumevanje povezanosti kosti, mišic in sklepov pri izvajanju gibanja: pri hoji, skokih, pisanju. Učenci spoznajo, da kosti poleg tega, da dajejo telesu oporo, ščitijo notranje organe, so krvotvorni organ, v njih pa imamo tudi zalogo za organizem pomembnih soli. Učenci sodelujejo pri dejavnostih, pri katerih lahko opazujejo krčenje in sproščanje mišic. Spoznajo tudi, da nekatere mišice delujejo pod vplivom naše volje (skeletne mišice, ki omogočajo gibanje), druge pa neodvisno od nje (srčna mišica in gladke mišice notranjih organov). Učitelj organizira dejavnosti za prekinitev dolgotrajnega sedenja ter pri tem učence ozavešča o škodljivosti dolgotrajnega sedenja (3.2.1.4). Obtočila učenci spoznavajo na podlagi opazovanja lastnega telesa in dejavnosti, pri čemer na modelu opazujejo lego in obliko srca, opazujejo žile na svojem telesu in v očesu sošolca, primerjajo srčni utrip ob različnih dejavnostih.

Didaktična priporočila: Spoznavanje funkcije krvi učitelj naveže na prebavila, dihala, prenos snovi in plinov, saj se s tem podpre razumevanje človeškega telesa kot sistema. Za boljše razumevanje kroženja krvi po telesu uporabijo modele, animacije, analogije, gibalne igre. Prebavila učenci spoznavajo tako, da ob slikah in modelih opišejo pot hrane po človeškem telesu, izdelajo lahko model prebavne cevi ali ponazorijo prebavo s preprostim poskusom (navodila za izvedbo poskusa dostopna na https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/oyye259 ). Prebavila povežemo tudi z zdravo in uravnoteženo prehrano in čutili (za okus, voh). Dihala učenci spoznavajo ob opazovanju lastnega dihanja, pri čemer so pozorni na spremembe ob vdihu in izdihu (medpredmetno se lahko poveže z merjenjem pri matematiki: merijo obseg prsnega koša pri vdihu in izdihu). Poudari se, da je kisik, ki ga vdihnemo, potreben za sproščanje energije, ki je shranjena v hrani (celično dihanje). Pri dihalih učitelj izpostavi posledice onesnaženega zraka na zdravje ljudi (za pridobivanje informacij o meritvah učitelj uporabi spletno stran ARSO – onesnaženost zraka za določen dan –omejitve). Učenci lahko izdelajo preprost model pljuč (navodila dostopna na https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/2iq2fgh ). Pri izločalih se učitelj osredini na temeljno zgradbo (ledvice, sečevod, mehur, sečnica) in delovanje sečil, pri čemer učenci razvijajo zavedanje o pomenu pitja zadostne količine vode (3.2.2.2). Učenci ob modelih čutil (očesa, ušesa in kože) spoznavajo osnovno zgradbo in delovanje čutil, spoznavajo tudi, kako svet zaznavajo osebe s senzoričnimi okvarami (spoznajo Braillovo pisavo, znakovni jezik, delo tolmačev, spremljevalcev in psov vodnikov).

Didaktična priporočila: Ob različnih dejavnostih razvijajo zavedanje o pomenu higiene in zaščite pred soncem. Pri ozaveščanju otrok o kemičnih in nekemičnih zasvojenostih učitelj posebej izpostavi digitalne zasvojenosti, pri čemer upošteva usmeritve https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0fyyamy , kjer so zapisana tudi znanja, spretnosti in stališča. Učitelj še posebej ozavešča učence o tveganjih in nevarnostih na telesno in duševno počutje pri prekomerni uporabi digitalnih tehnologij ter o pomenu razvijanja sposobnosti zaščite sebe in drugih pred nevarnostmi v digitalnih okoljih (4.4.3.1) (3.2.5.1). Posebno pozornost učitelj nameni zavedanju posledic in preprečevanju različnih zasvojenosti (3.2.5.1), pri čemer izpostavi tveganja in ozavešča učence o pomenu odgovornega in varnega ravnanja. Učenci pri tem spoznavajo različne ukrepe za ohranjanje zdravja in dobrega počutja z zdravim življenjskim slogom (3.2.4.1). Učence učitelj ozavešča o pomenu uravnotežene uporabe digitalnih orodij (videoigre, družbena omrežja) ter kako lahko prekomerna uporaba negativno vpliva na njihovo zdravje in socialne odnose. Učenci lahko pišejo dnevnik, v katerega vpisujejo, koliko uporabljajo naprave in kdaj, ter s tem pridobijo vpogled v svoje navade. Pri uporabi digitalnih orodij učitelj učence ozavešča in usposobi, kako lahko delujejo samozaščitniško, tako da zaščitijo svoje naprave z ustreznimi gesli. Učitelj pojasni, kako je pomembno varovanje osebnih podatkov (4.4.2.1). Ravno tako učencem razloži, naj naprav ne puščajo brez nadzora v javnih prostorih in jim pomaga razvijati digitalno kompetence 4.1 - skrb za varnost naprav

(4.4.1.1) ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hy2l3ly ).: Pri razvoju človeka učitelj posebej izpostavi razlike v spremembah v razvoju deklet in fantov, ki se kažejo v zgodnji puberteti. Pri tem je treba vzpostaviti sproščeno komunikacijo in omogočiti, da bodo učenci imeli možnost za vprašanja.

Didaktična priporočila: Razumevanje fotosinteze predstavlja osnovo za razumevanje kroženja snovi in pretvorbo energije v ekosistemu, zato je pomembno, da učenci najprej usvojijo temeljne značilnosti tega procesa. Ker se v povezavi z njim pojavljajo številne napačne predstave, naj učitelj pred obravnavo te vsebine, odkrije predstave učencev o prehranjevanju rastlin. Če so prisotne napačne predstave, učitelj načrtuje dejavnosti tako, da učenci napačne predstave preoblikujejo npr. z raziskavo, s katero dokažejo, da si rastline organske snovi izdelajo same. Življenje je mogoče, ker med organizmi in okoljem ves čas poteka kroženje snovi in prenos energije. Organizmi in ekosistemi so odprti sistemi, kar pomeni, da so povezani in se stalno spreminjajo. So tudi sposobni prilagajanja in ohranjanja ravnovesja. Postopno razumevanje, kako se snovi in energija pretvarjajo v živih sistemih, pomaga učencem spoznati delovanje organizmov in ekosistemov. Glavni vir energije za življenje na Zemlji je Sonce. Rastline s fotosintezo zajemajo sončno svetlobo in jo pretvarjajo v kemijsko energijo (sladkor), ki poganja življenjske procese in omogoča rast. Vsi organizmi so povezani v prehranjevalne verige. Človek je del tega sistema, saj iz okolja pridobiva hrano, vodo in druge surovine, zato je njegovo preživetje odvisno od zdravega delovanja ekosistemov. Ko učenci proces prenosa energije in kroženja snovi v ekosistemu dobro razumejo, se učenje nadaljuje s pridobivanjem znanja o prehranjevalnih verigah. Značilnosti proizvajalcev in porabnikov na ekosistemski ravni učitelj pri poučevanju poveže z neživimi dejavniki okolja (svetloba, voda, zrak idr.) in prehranskimi odnosi med organizmi.

Didaktična priporočila: S tem bodo učenci lažje razumeli povezovanje organizmov v prehranjevalne verige. Primere prehranjevalnih verig učitelj oblikuje iz poznanih vrst, katerih prehranske navade so učencem dobro poznane. Pomembno je razumevanje, da si rastline izdelajo organske snovi same (proizvajalci) in da so vedno prvi člen v prehranjevalni verigi, ostali organizmi pa hrano dobijo iz okolja. Razumevanje prehranjevalnih verig v okviru ciljev predmeta naravoslovje in tehnika predstavlja osnovo za nadgradnjo ciljev pri predmetu naravoslovje, ki se nadgradi v prehranjevalne splete. V razredu lahko nastaja zbirka prehranjevalnih verig, ki jo lahko uporabimo za medvrstniško učenje in vrednotenje.