naravoslovje in tehnika

Udeležence se postopno uvaja v razumevanje osnovnih življenjskih procesov organizmov, kot so dihanje, prehranjevanje, izločanje, gibanje, odzivanje na dražljaje, rast, razvoj in razmnoževanje.

Razumevanje teh procesov se razvija z opazovanjem in primerjanjem rastlin in živali, pri čemer se udeležence spodbuja k povezovanju teoretičnih spoznanj z lastnimi izkušnjami. Pri tem se lahko uporabi konkretno rastlino (lončnica) in žival (iz terarija) ali videoposnetek. Udeleženci razmišljajo, kakšen je pomen posameznega življenjskega procesa.

Poseben poudarek je namenjen raziskovanju dejavnikov, ki vplivajo na kalitev semen in rast rastlin. Udeleženci lahko v šoli opazujejo kalitev rastlin (npr. fižola, koruze, vrtne kreše) in vpliv različnih okoljskih dejavnikov na rast (vode, svetlobe, ustrezne temperature, zraka), z izvedbo preprostih poskusov, pri katerih sistematično spreminjajo posamezni dejavnik (npr. voda, svetloba, temperatura), beležijo opazovanja ter predstavijo rezultate. Če se učitelj odloči za raziskovanje, naj udeležence vodi po korakih: 1. udeleženec prepozna problem (kaj o tem že ve, kaj lahko razišče), 2. udeleženec postavi raziskovalno vprašanje (kaj bi se ob tem lahko vprašal), 3. udeleženec oblikuje napoved (npr. predvidi: če …, potem …), 4. udeleženec oblikuje načrt raziskave (kako bo to raziskal, katere pripomočke potrebuje, kakšen bo postopek raziskovanja), 5. udeleženec izvaja raziskavo, zbira in beleži podatke (npr. z merjenjem, uporabo vseh čutil), 6. udeleženec sklepa in oblikuje zaključke (oblikuje povzetek vseh podatkov, kaj se je zgodilo v raziskavi), 7. udeleženec kritično vrednoti raziskovanje (pregleda ustreznost napovedi, odgovori na vprašanja, preveri napovedi, utemelji, predlaga izboljšave), 8. udeleženec komunicira in sporoča o raziskavi (predstavi potek in ugotovitve raziskave, pove, kaj je raziskal). Tak pristop udeležence spodbuja k oblikovanju napovedi, natančnosti pri beleženju in sklepanju, hkrati pa jih ozavešča o ključnem pomenu okoljskih dejavnikov za rast rastlin.

Pri obravnavi razvojnih faz živali naj udeleženci uporabljajo različne vire (npr. fotografije, videoposnetke), smiselno pa je vključiti tudi neposredno opazovanje, kadar to dopuščajo okoliščine (npr. razvoj mokarja – popolna preobrazba, paličnjaka – nepopolna preobrazba). Poleg tega se za boljše razumevanje lahko posamezne faze ponazarja z modeli (pri čemer smo pozorni na realno predstavitev posameznih faz, da ne pride do napačnih predstav). Pozornost naj se usmeri tudi na problematiko ogroženih organizmov in ekosistemov. Udeleženci spoznavajo, da so tudi v Sloveniji nekatere vrste že ogrožene ter analizirajo razloge za njihovo ogroženost, kot so uničenje habitatov, onesnaževanje in podnebne spremembe. Udeleženci naj oblikujejo lastne predloge za varovanje narave, s čimer krepijo okoljsko odgovornost in občutek osebne vključenosti v trajnostno ravnanje.

Pri vsebinah, vezanih na spoznavanje človeka, se pozornost usmeri na razumevanje človeškega telesa kot sistema, v katerem so deli telesa povezani v celoto. Spoznavanje organskih sistemov udeleženci ves čas povezujejo s skrbjo za zdravje in dobrobit 3.1.1.1 , 3.1.1.2 . Spoznavajo delovanje človeškega telesa, pri čemer izhajajo iz opazovanja lastnega telesa. Za izboljšanje predstav udeležencev in boljše razumevanje učitelj vključuje modele človeškega telesa (model okostja, torza, očesa, ušesa, kože), različno slikovno gradivo in/ali video posnetke, ki nazorno prikazujejo zgradbo in delovanje človeškega telesa, pri čemer smo pozorni na ustreznost shem in slik z vidika razmerij velikosti posameznih organov.

Glavni namen spoznavanja gibal je razumevanje povezanosti kosti, mišic in sklepov pri izvajanju gibanja: pri hoji, skokih, pisanju idr. Udeleženci vedo, da kosti dajejo telesu oporo, poleg tega jih učitelj seznani, da kosti ščitijo notranje organe, so krvotvorni organ in v njih je tudi zaloga za organizem pomembnih soli. Spoznajo tudi, da nekatere mišice delujejo pod vplivom naše volje (skeletne mišice, ki omogočajo gibanje), druge pa neodvisno od nje (srčna mišica in gladke mišice notranjih organov).

Dihala spoznavajo preko opazovanj lastnega dihanja, pri čemer so pozorni na spremembe ob vdihu in izdihu.

Obtočila udeleženci spoznavajo na podlagi opazovanja lastnega telesa in dejavnosti, pri čemer na modelu opazujejo lego in obliko srca, opazujejo žile na svojem telesu, primerjajo srčni utrip ob različnih dejavnostih. Spoznavanje funkcije krvi se naveže na prebavila, dihala, prenos snovi in plinov, saj se s tem podpre razumevanje človeškega telesa kot sistema. Za boljše razumevanje kroženja krvi po telesu se lahko uporabi modele, animacije ipd.

Prebavila udeleženci spoznavajo tako, da ob slikah in modelih opišejo pot hrane po človeškem telesu. Prebavila učitelj poveže tudi z zdravo in uravnoteženo prehrano in čutili (za okus, vonj).

Udeleženci ob modelih čutil (očesa, ušesa in kože) ali shemah spoznavajo osnovno zgradbo in delovanje čutil. Ob različnih dejavnostih razvijajo zavedanje o pomenu higiene in zaščite pred soncem.

Posebno pozornost učitelj nameni zavedanju posledic in preprečevanju različnih zasvojenosti, pri čemer izpostavi tveganja in ozavešča o pomenu odgovornega in varnega ravnanja 3.2.5.1 .

Pri ozaveščanju udeležencev z nekemičnimi zasvojenostmi se posebej izpostavi digitalne zasvojenosti 4.4.3.1 , 4.4.4.1 . Posebej se ozavešča udeležence o tveganjih in nevarnostih na telesno in duševno počutje pri prekomerni uporabi digitalnih tehnologij ter o pomenu razvijanja sposobnosti zaščite sebe in drugih pred nevarnostmi v digitalnih okoljih.

Razvijanje razumevanja povezanosti organizmov z okoljem poteka ob opazovanju organizmov in neživih dejavnikov okolja. Ob opazovanju organizmov spoznavajo zunanjo zgradbo organizmov in kako jim ta omogoča preživetje v okolju. Pri spoznavanju organizmov uporabijo preproste pripomočke za opazovanje (npr. ročne lupe, opazovalne posodice) in določevalne ključe za prepoznavanje vrst. Udeleženci raziskujejo, kateri dejavniki vplivajo na rast in razvoj organizmov. Človeško telo pa spoznavajo kot sistem, v katerem so posamezni deli telesa povezani v celoto, pri tem uporabljajo modele organov oz. organskih sistemov.