naravoslovje

V okviru teme življenje na Zemlji učenci spoznajo, kdaj sta se izoblikovala Osončje in planet Zemlja ter razvoj življenja na Zemlji. Ugotovijo, da je življenje na Zemlji prisotno že milijarde let, da se spreminja ter da se razmere na Zemlji spreminjajo od njenega nastanka dalje. Spoznajo, da je Sonce glavni vir energije, in z eksperimenti prikažejo, kako Zemlja prejema to energijo. Urijo se v merjenju in opisovanju živih in neživih dejavnikov v izbranem (bližnjem) ekosistemu ter opisovanju delovanja obojih na organizme. Spoznavajo svojo bližnjo okolico in raziskujejo lastnosti snovi, ki jih pridobivamo iz okolja. Pri tem razvijajo odgovoren odnos tako do eksperimentalnega dela kot tudi do okolja. Zavedajo se, da se s pojavom in rastjo ter razvojem človeške populacije raba virov in energije povečuje, kar povzroča tudi negativne spremembe v okolju, ki so opazne tako na lokalni kot globalni ravni.

Tema življenje na Zemlji je uvodna tema pri pouku naravoslovja. Razdeljena je na pet skupin ciljev. Zasnovana je tako, da se učenci ob raziskovanju živih in neživih dejavnikov v svoji bližnji okolici oz. bližnjih ekosistemih urijo v opazovanju, merjenju (npr. temperatura, osvetljenost, tlak) in beleženju opažanj. Sistematično razvijajo tudi ostale spoznavne postopke (primerjanje, razvrščanje, urejanje, napovedovanje, eksperimentiranje, sklepanje), veščine (npr. eksperimentalno-raziskovalne, sodelovalne, delo s podatki, socialne, npr. reševanje konfliktov, iskanje skupnega interesa) ter usvajajo preostale tehnike dela na terenu (nabiranje, določanje, vzorčenje). Pri delu uporabljajo različne merilne naprave oz. pripomočke in se urijo v ustreznem postavljanju raziskovalnih vprašanj in hipotez, načrtovanju in izvajanju eksperimentov, oblikovanju ustreznih zaključkov, predstavitvi ugotovitev ter evalvaciji svojega dela. Znanje in veščine, ki jih učenci usvojijo pri tej temi, v nadaljevanju samostojno uporabljajo pri doseganju standardov tretje teme učnega načrta pestrost ekosistemov v Sloveniji .

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Znanje pri naravoslovju izhaja iz opazovanja narave in eksperimentov, zato je prav, da to odslikava tudi potek pouka. Pred izvedbo eksperimentalno-raziskovalnih dejavnosti, ki naj pri pouku naravoslovja prevladujejo, preverimo predznanje učencev (vsebine, veščine), ki ga upoštevamo pri načrtovanju dejavnosti. Pri načrtovanju in izvedbi dejavnosti je učitelj pozoren na ustrezno rabo strokovnega jezika in sistematično vpeljevanje novih pojmov, katerih razumevanje pri učencih sproti preverja. Pri zapisu izmerjenih veličin smo pozorni na zapis merskega števila in ustrezne enote (pri tem naj učenec tudi vadi uporabo predpon). Učence navajamo na skrbno ravnanje s pripomočki in materiali. Večina ciljev in standardov je zasnovana tako, da znanje učenci usvojijo s pomočjo eksperimentov, opažanj ipd., zato je pomembno, da učitelj načrtuje delo tako, da imajo učenci zadosti priložnosti, da tako v skupini kot individualno usvajajo zahtevnejše vsebine in sočasno razvijajo spretnosti eksperimentiranja. Učitelj naj s pomočjo primerov iz življenja, materialov iz narave in drugih prikazov, ki so učencem blizu (sheme, modeli, animacije, simulacije), prispeva k ustreznemu razumevanju učne vsebine.

Didaktična priporočila: medsebojno lego Sonca, Zemlje in Lune ter vedo, da se Zemlja vrti okoli svoje osi in kroži okrog Sonca. Poznajo vzroke za nastanek letnih časov in Luninih men. Vedo, da so nekoč živele skupine/oblike organizmov, ki danes ne živijo več. Nadgradnja znanja: Učenci v tem sklopu ciljev spoznavajo pogoje, ki so omogočili nastanek življenja na Zemlji. Ugotavljajo, da je vesolje večinoma prazno oz. da je vsa snov v vesolju skoncentrirana v planetih, kometih, zvezdah. Časovno umeščajo oz. razporejajo ključne dogodke v nastanku Zemlje in razvoju življenja na Zemlji ter spoznavajo primere fosilov kot dejstva, ki znanstvenikom omogočajo razumeti razmere v preteklosti in razvoj življenja. Z ogledom posnetkov in raziskovanjem drugih virov pridobivajo vpogled v spreminjajoče se razmere v zemeljski zgodovini ter sklepajo na vzroke za množična izumrtja organizmov v preteklosti in sedanjosti. Terminologija: Geoloških dob in razmer, ki so vladale v določenem obdobju ter značilnosti organizmov, ki so takrat živeli, ne obravnavamo. Učencem vpogled v preteklost predstavimo z različnimi viri in prikazi oz. posnetki. Namen te skupine ciljev je, da učenci spoznajo ključne dogodke v razvoju Zemlje in življenja na Zemlji ter jih zgolj časovno ustrezno razvrstijo (kaj je bilo prej, kaj kasneje). NASTANEK VESOLJA IN LEGA ZEMLJE V VESOLJU OZ. OSONČJU Uvod v naravoslovje je namenjen »umestitvi« Zemlje kot planeta v vesolje oz. v Osončje, nastanku Zemlje in spoznavanju (razumevanju) pogojev, ki so omogočili, da se je na Zemlji lahko razvilo in se razvija življenje. Kot uvod naj učenci z modeli in/ali animacijami in/ali igro vlog prikažejo položaje in gibanje treh objektov: Sonca, Zemlje in Lune.

Didaktična priporočila: Delo lahko poteka v paru ali trojici, lahko tudi frontalno, pri čemer se učenci postavijo v različna gledišča (z Zemlje, iz vesolja). Poudarimo nagnjenost Zemljine osi in njen pomen za nastanek letnih časov. Pri prikazih z modeli poudarimo razliko med pogledom na osvetljenost Zemlje in Lune z gledišča opazovalca na Zemlji in pogledom iz vesolja na opazovana telesa od zgoraj (iznad ravnine, v kateri Zemlja kroži okoli Sonca). Izbirni cilj: Z modelom Osončja v ustreznem merilu (ki je enako za razdalje in premere planetov) se prikažejo oddaljenosti in velikosti planetov v Osončju. Pri pripravi modela si pomagamo z različnimi digitalnimi viri (Build a Solar System | Exploratorium ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/2gxh653 )), ki nam omogočajo izračun velikosti in oddaljenosti posameznih planetov od Sonca, v odvisnosti od njegovega premera (npr. za Sonce izberemo premer 700 mm). Učenci ob modelu uvidijo, da je večina prostora praznega in da je snov skoncentrirana v objektih (galaksije, zvezde, planeti). Ob modelu se z učenci pogovorimo še o zvezdah in drugih objektih v vesolju. Zanimivo in enostavno zapomljivo je, da svetloba od Sonca do nas potrebuje 500 sekund (približno 8 min), za razdaljo od Lune do Zemlje pa malo več kot 1 sekundo. Od naslednje najbližje zvezde pa svetloba do Zemlje potuje kar 4 leta. V takem razmerju sta tudi oddaljenosti Sonca in Lune od Zemlje in nam najbližje zvezde do Sonca. Pri izdelavi modelov ali didaktičnih iger, ki jih lahko uporabljamo pri pouku, in pri izdelavi časovnih trakov omogočimo učencem, da svobodno izražajo želje in udejanjajo ustvarjalne ideje. (1.3.4.2) Vnaprej se z njimi dogovorimo za skupne kriterije uspešnosti.

Didaktična priporočila: S sprotnimi povratnimi informacijami učence podpremo pri nastajanju izdelkov in drugih dokazov o učenju. Predlagane dejavnosti:

Didaktična priporočila: preverjanje predznanja: izdelava in uporaba modela, ki prikazuje Sonce, Zemljo in Luno v merilu (po premeru); (1.3.4.2)

Didaktična priporočila: interaktivni prikazi oz. izdelava modela Osončja (npr. na šolskem igrišču/okolici šole); pomembni komponenti modelov sta merilo, v katerem upoštevamo polmere tirnic različnih planetov – kako daleč od Sonca so, in merilo, v katerem upoštevamo velikosti (premere) planetov; običajno sta ti dve merili v modelih Osončja različni, kar privede do napačnih predstav; (1.3.4.1)

Didaktična priporočila: ogled posnetka simulacije nastanka vesolja s teorijo velikega poka, nastanka Zemlje in razvoja življenja na Zemlji;

Didaktična priporočila: igra vlog, didaktične igre: predstavitev in ponazoritev medsebojnega položaj planetov (oziroma Zemlje in Lune) in njihovega gibanja; (1.3.4.2)

Didaktična priporočila: uporaba simulacij, ki omogočijo učencem lažjo predstavo o velikostnih razmerjih v vesolju.

RAZMERE NA ZEMLJI IN RAZVOJ ŽIVLJENJA: V učnem načrtu za naravoslovje je na novo umeščen koncept razvoja življenja na Zemlji. Poudarek je na grobem pregledu zemeljske zgodovine oz. življenja na Zemlji, ne na učenju geoloških dob in značilnosti posameznih obdobij ali razlage nastanka življenja na Zemlji. Razmere, ki so bile nekoč na Zemlji, naj učenci primerjajo z današnjimi. Predstavimo jim različne načine raziskovanja dejstev (fosilov) življenja. Izkaže se potreba po definiranju pojma fosil: je ostanek (telesni fosil, kemični fosil) ali sled organizma iz geološke preteklosti, ki priča o življenju v geološki preteklosti in je običajno ohranjen v sedimentni kamnini ali sedimentu. Kot zanimivost lahko učencem pokažemo najbolj znane fosile, ki so se ohranili na različne načine (v kamninah, ledu, smoli, s pooglenitvijo, izsušitvijo). Fosilizacija je proces, ki vodi k nastanku fosila. Najpogostejši načini fosilizacije so zapolnjevanje praznin z minerali in sedimentom, kemično nadomeščanje, sprememba/zamenjava mineralne sestave in strukture skeleta, puščanje odtisov ali sledov organizma, pooglenitev, inkrustracija ali oblaganje, konzervacije (mumifikacija, jantar). Vrste fosilizacij ne razlagamo. Pozorni smo, da pri definiranju/razlagi pojma fosil razlikujemo med fosilom od fosilizacijo. Učence s podvprašanji spodbudimo, da glede na lego Zemlje razmislijo o nekaj možnih vzrokih za razvoj življenja na Zemlji, npr.:

RAZMERE NA ZEMLJI IN RAZVOJ ŽIVLJENJA: ustrezna oddaljenost Zemlje od Sonca, ki pomeni primerno temperaturo na Zemlji, da omogoča obstoj vode v tekočem agregatnem stanju,

RAZMERE NA ZEMLJI IN RAZVOJ ŽIVLJENJA: obstoj vode v trdnem, tekočem in plinastem agregatnem stanju,

RAZMERE NA ZEMLJI IN RAZVOJ ŽIVLJENJA: nastanek atmosfere kot zaščitne plasti (predstavimo, da je zaradi atmosfere povprečna temperatura na Zemlji višja kot bi bila, če atmosfere ne bi bilo; da atmosfera omogoča in deloma tudi ščiti življenje na Zemlji z absorpcijo UV sevanja – del UV sevanja atmosfera prepusti, pred tem se ljudje lahko zaščitimo z zaščitnimi kremami in oblačili,

RAZMERE NA ZEMLJI IN RAZVOJ ŽIVLJENJA: magnetne lastnosti Zemlje (ščit pred nevarnimi delci in sevanji iz vesolja),

RAZMERE NA ZEMLJI IN RAZVOJ ŽIVLJENJA: različna osvetljenost (med letom, tekom dneva). Učenci naj iz posnetkov in različnih prikazov (npr. plakati geoloških obdobij in življenja v njih) ugotavljajo, da so določene spremembe (npr. padci meteoritov, spremembe podnebja, ledene dobe, izbruhi vulkanov) najverjetnejši vzroki za tolikšne spremembe okolja in drugačne življenjske razmere, da se vsi organizmi niso uspeli prilagoditi oziroma niso bili prilagojeni (povod za množična izumiranja). S prebiranjem člankov o trenutnem izumiranju vrst (npr. v parih dobijo primer članka o ogroženih vrstah) jih spodbudimo k razmisleku, zakaj vrste izumirajo, spodbudimo zavedanje, da vrste nenehno izumirajo v procesih prilagajanja na okolje, da pa je človek s svojimi dejanji oz. s posledicami le-teh (npr. podnebne spremembe) njihovo izumiranje pospešil (smo na pragu šestega velikega izumrtja vrst, ki mu botruje prav vpliv človeka in ne vpliv izbruhov vulkanov ali padcev meteoritov na Zemljo). Predlagane dejavnosti:

RAZMERE NA ZEMLJI IN RAZVOJ ŽIVLJENJA: z animacijami/simulacijami razvoja življenja (npr. vezano na 1 leto / 1 dan) ponazorimo, kako so nastale/se oblikovale posamezne sfere na Zemlji: ohlajanje litosfere, nastanek atmosfere in kasneje nastanek hidrosfere ter biosfere – razvoj življenja na Zemlji in ključne dogodke (npr. najverjetnejši pojav prvega življenja v vodi, razvoj fotosinteznih cianobakterij in odstotek kisika v ozračju (npr. s pojavom fotosinteze, ob razvoju rastlinstva na kopnem), kopičenje ozona v višjih plasteh atmosfere in prehod življenja na kopno, razvoj velikih praproti, dinozavrov, sesalcev in razvoj človeka); slikovno predstavimo in izpostavimo primere skupin organizmov (npr. drevesne praproti, trilobiti, žuželke, dinozavri idr.), ki so prevladovale v določenem zemeljskem obdobju; ob prikazih učenci ugotavljajo spreminjanje razmer za življenje ter velike spremembe ob globalnih katastrofah (padci meteoritov, ledene dobe), kar je privedlo do množičnih izumrtij vrst.

RAZMERE NA ZEMLJI IN RAZVOJ ŽIVLJENJA: izdelava časovnega traku (zaporedja dogodkov) ali branje podatkov iz različnih časovnih prikazov;

RAZMERE NA ZEMLJI IN RAZVOJ ŽIVLJENJA: obisk različnih ustanov (npr. planetarij, prirodoslovni muzej) in razstav, ki ponujajo učencem kvalitetne prikaze o razvoju življenja na Zemlji;

RAZMERE NA ZEMLJI IN RAZVOJ ŽIVLJENJA: izdelava fosila – učenci si izberejo svojo obliko fosila in ga izdelajo (Pečar, 2022). Vsebine te skupine ciljev so za učence praviloma zelo zanimive, zato predlagamo, da učitelj učilnico obogati z različnimi bralnimi viri in članki (npr. o vesolju, nastanku življenja, odkritju različnih dejstev), ki so primerni za to starost. Učenci naj prostovoljno posegajo po virih, si jih sposodijo za branje doma ali med odmori. Določenim zanimivostim vedno lahko namenimo tudi nekaj minut pri samem pouku. S takim pristopom spodbujamo kompetence bralne pismenosti in urimo učence v spoznavanju in ustrezni rabi strokovne terminologije. (1.1.4.1) (1.1.2.1) Medpredmetno povezovanje: geografija pojasni posledice vrtenja Zemlje okoli svoje osi in kroženja Zemlje okoli Sonca, pojasnjuje premikanje litosferskih plošč in njihove posledice; učenec ob slikovnem gradivu razlikuje zgradbo planeta Zemlja, razloži, da Zemljo obdaja ozračje, ki je pomembno za obstoj življenja na njej (skupini ciljev: planet Zemlja 6. r., in gibanje Zemlje 7. r.).

Drugi načini izkazovanja znanja: Izdelava in uporaba različnih modelov za opis razlage lege Zemlje v Osončju

Izdelava časovnega traku zaporedja dogodkov v zemeljski zgodovini: Interpretacija slikovnega gradiva o razvoju življenja na Zemlji in drugih virov

Področje spremljanja/vrednotenja: poznavanje, razumevanje in uporaba pojmov: » vesolje, Osončje, fosil, izumrla vrsta, razvoj življenja na Zemlji idr. Učenci naj znanje izkažejo s pomočjo materiala (slikovno gradivo) in pripomočkov ter z različnimi prikazi (modeli, sheme, simulacije), ki jim omogočajo lažjo ponazoritev oz. razlago pojmov.

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: Možni kriteriji vrednotenja glede na način, kako učenec izkazuje znanje Ustreznost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opisa, kako se je razvijalo življenje na Zemlji,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: primerjave med različnimi dogodki, dejstvi, organizmi,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: modela za prikaz lege Zemlje v Osončju in predstavitve,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opisa vzrokov za množično izumrtje vrst,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: razporeditve/umestitve ključnih dogodkov v zemeljski zgodovini v časovni trak,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: utemeljitev, oblikovanja zaključkov in sklepov,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opisa organizma nekoč in danes idr. Pravilnost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opisovanja časovnega poteka dogodkov v zemeljski zgodovini idr. Doslednost upoštevanja;

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: kriterijev uspešnosti za izdelavo izdelka idr. Sistematičnost in natančnost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opisovanja razmer v preteklosti in povzemanja opažanj,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: poročanja idr. Za eksperimentalno-raziskovalno ter praktično delo si učitelj pri oblikovanju kriterijev pomaga s kriteriji za vrednotenje eksperimentalnega/praktičnega in raziskovalnega dela (priloga UN).

ŽIVI IN NEŽIVI DEJAVNIKI V OKOLJU – MERJENJE: Pričakovano predznanje: Učenci znajo izmeriti temperaturo snovi z različnimi termometri (vbodni in alkoholni ter termometer za merjenje telesne temperature) in jo zapisati z merskim številom in enoto (°C). Poznajo simbole za vremensko napoved ter preproste načine merjenja vremenskih podatkov (temperaturo zraka, hitrost vetra, količine padavin, zračni tlak). Poznajo kompleksnejše tabelarične in grafične predstavitve merskih podatkov, povezanih z vremenom. Izvajajo preproste raziskave. Nadgradnja znanja: Učenec nadgradi veščine merjenja neživih dejavnikov v bližnjem ekosistemu ter ustrezno uporablja merilne naprave in pripomočke, zapisuje in na različne načine prikaže ter interpretira meritve. Uri se v sistematičnem opazovanju organizmov in njihovih odzivov in prilagoditev na spreminjajoče se nežive dejavnike okolja. Terminologija: Poudarek je na poznavanju fizikalnih veličin, pravilih merjenja ter ustrezni rabi enot. Pri opisih postopkov merjenja spodbujamo poznavanje in rabo strokovne terminologije. (1.1.2.2) (1.1.2.1) Žive in nežive dejavnike naj učenci spoznavajo in opisujejo v bližnjem ekosistemu (šolski vrt, travnik, park). Podatke pridobivajo s čutili (opazovanjem) in merjenjem. Predstavitev (merjenih) dejavnikov v izbranem ekosistemu spodbujamo z uporabo različnih besedilnih vrst (npr. povzetek, opis, pogovor, referat, plakat, poročilo). Pozorni smo, da z njimi prehodno dorečemo, kaj so kriteriji uspešnosti za posamezno besedilno vrsto (kaj je treba zapisati in kako, da bodo uspešni), ter da jih spodbujamo k uporabi strokovnega jezika oz. ustrezne terminologije.

ŽIVI IN NEŽIVI DEJAVNIKI V OKOLJU – MERJENJE: (1.1.1.1) (1.1.2.2) Veščine, ki jih učenci usvojijo v tem sklopu, uporabljajo pri dejavnostih za doseganje ciljev in standardov pri tretji temi, zato je pomembno, da pri načrtovanju dejavnosti skrbimo za sistematično razvijanje veščin merjenja. Dejavnosti načrtujemo tako, da preverimo predznanje veščin merjenja in uporabe merilnih naprav oz. pri načrtovanju dejavnosti preverimo že opravljene dejavnosti na temo merjenja pri predmetu naravoslovje in tehnika. Poudarek naj bo na samostojnem izvajanju meritev različnih neživih dejavnikov (uporaba merilnih naprav ali mobilnega telefona), zapisu meritev (mersko število in ustrezna enota ter ostalih pomembnih podatkov) ter predstavitvi meritev (preglednice, grafi) s pomočjo programske opreme. Če ugotovimo, da večina učencev določene veščine merjenja neživega dejavnika ni usvojila, jo vključujemo še v druge dejavnosti ter tako omogočimo, da imajo učenci zadosti priložnosti za njeno usvajanje, preden jo vrednotimo. Učitelj med dejavnostjo merjenja in raziskovanja neživih dejavnikov opazuje in spremlja (npr. vnaprej si pripravi nabor kriterijev) učence in jim v skladu s kriteriji da sprotno povratno informacijo. Možni kriteriji uspešnosti: ustreznost izbire pripomočka, pravilnost izvedbe meritev, pravilnost in natančnost meritev, ustreznost zapisa izmerjene vrednosti. Pri naboru kriterijev si pomagamo s tabelo kriterijev za vrednotenje eksperimentalnega/praktičnega in raziskovalnega dela (priloga). Učitelj naj učence s povratno informacijo o njihovih meritvah spodbudi k razmisleku, kateri dejavniki se s časom spreminjajo oz. niso povsod v Sloveniji enaki.

ŽIVI IN NEŽIVI DEJAVNIKI V OKOLJU – MERJENJE: S tem želimo doseči, da učenci spoznajo pomen zapisovanja pomembnih podatkov ob izvajanju meritev (npr. čas meritve, kraj in datum meritve in drugi pogoji). Pri merjenju temperature zraka, vode, tal in drugih snovi učenci sistematično usvajajo tudi pravila ustreznega merjenja. Temperaturo naj merijo z alkoholnim, digitalnim in IR termometrom. Spoznavajo naj prednosti in slabosti posamezne merilne naprave in tehnike merjenja. Ob pomanjkanju pripomočkov za merjenje izbranih neživih dejavnikov (npr. osvetljenost) lahko uporabljajo aplikacije za izvedbo merjenja s senzorji pametnih telefonov ali tablic. Poleg izvajanja meritev in zbiranja podatkov učitelj usmerja učence k razvijanju digitalne kompetence 1.3 upravljanje s podatki, informacijami in digitalnimi vsebinami (raven 2). (4.1.3.1) Pri načrtovanju dejavnosti v računalniški učilnici ali dejavnostih, pri katerih bodo učenci uporabljali digitalno tehnologijo, si učitelj pomaga z dokumentom DigComp 2.2 – Okvir digitalnih kompetenc za državljane ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n0n2c3c , https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n0n2c3c#page=18 , str. 13– 14). Učence spodbuja, da vrednosti meritev (izmerjenih ali iz podatkovnih baz) s pomočjo računalniških programov ali aplikacij predstavijo čim bolj pregledno (tabelarično, grafično). Pri predstavitvi podatkov/meritev se medpredmetno povežemo in časovno uskladimo z matematiki ter se dogovorimo za kriterije uspešnosti (npr. ustreznost prikaza, pravilnost prikaza, ustreznost oblikovanih zaključkov). Učence med dejavnostmi spodbujamo in učimo, kako podatke shranjujemo na dogovorjena mesta (trdi disk, USB, oblak), z namenom, da jih znamo kasneje najti.

ŽIVI IN NEŽIVI DEJAVNIKI V OKOLJU – MERJENJE: Poglobljeno lahko učenci vsebine spoznavajo tudi na dnevih dejavnosti ali v okviru drugače načrtovanih medpredmetnih učnih sklopov. Pomembna veščina je branje in razumevanje podatkov oz. uporaba baz meritev. V ta namen učencem pripravimo različne izpise meritev vremenskih razmer iz različnih krajev po Sloveniji. Predlagane dejavnosti:

ŽIVI IN NEŽIVI DEJAVNIKI V OKOLJU – MERJENJE: merjenje različnih neživih dejavnikov izbranega okolja v bližini šole, z uporabo merilnih naprav in prosto dostopnih aplikacij na pametnih telefonih/tablicah (npr. merjenje temperature zraka, tal in vode v izbranem ekosistemu, merjenje vlažnosti, količine padavin, zračnega tlaka, osvetljenosti); podatke meritev skupine vpisujejo v skupni dokument ali oblak, ki ga delijo z ostalimi skupinami, ali jih shranjujejo na dogovorjena mesta za nadaljnjo uporabo in obdelavo; (4.1.3.1)

ŽIVI IN NEŽIVI DEJAVNIKI V OKOLJU – MERJENJE: delo z bazami podatkov – izpisi meritev vremenskih razmer (podatkov) iz različnih krajev po Sloveniji; podatke primerjajo in poiščejo soodvisnost med njimi oz. ugotavljajo, kako sta tlak in temperatura zraka povezana z nadmorsko višino. Za realizacijo ciljev lahko izvedemo tudi drugačno obliko dela (naravoslovni dan, blok ure, medpredmetni dan, raziskovanje v skupinah). Medpredmetno povezovanje: učitelji naj merjenje dejavnikov okolja (delo na terenu) povežejo s cilji geografije v 6. razredu v skupini ciljev osnove geografskega raziskovanja veščine ter s cilji v 7. razredu geografsko raziskovanje I. ORGANIZMI IN NJIHOVE PRILAGODITVE TER ODZIVI NA NEŽIVE DEJAVNIKE Pričakovano predznanje: Učenci poznajo osnovne življenjske procese organizmov in vedo, da organizmi izmenjujejo snovi z okoljem. Izvedejo preproste raziskave in postavljajo raziskovalna vprašanja, po lastnem načrtu izvedejo raziskavo, zbirajo podatke, jih urejajo in predstavijo ugotovitve, pojasnijo rezultate in oblikujejo predloge za izboljšavo raziskave. Nadgradnja znanja: Urijo se v uporabi korakov znanstvenega raziskovanja (zastavljanje raziskovalnih vprašanj, oblikovanje ustreznih hipotez, načrtovanje poteka raziskav, urejanje, analiziranje in interpretacija podatkov, analiza raziskave) ob spoznavanju prilagoditev oz. odzivov organizmov na nežive dejavnike.

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: Cilji, vezani na prilagoditve in odzive organizmov na nežive dejavnike, so izbirni, če se učitelj odloči za obravnavo ciljev po zapisanem vrstnem redu v učnem načrtu. Poudarek na prilagoditvah organizmov je pri tretji temi, zato te cilje lahko realizira tudi kasneje. Predlagamo, da učitelj z opazovanjem organizmov in njihovimi odzivi ter prilagoditvami s preprostimi dejavnostmi začne že pri prvi temi (smiselno poveže žive in nežive dejavnike) in jih skozi pouk naravoslovja ves čas utrjuje in nadgrajuje. Pomembno za to skupino ciljev je, da učenci spoznajo oz. ugotovijo (na podlagi opazovanja, izvajanja poskusov), da se organizmi na spreminjajoče razmere v okolju odzovejo. Na spremembe v okolju se organizem odzove tako, da se v prvem koraku spremembam v okolju poskusi izogniti (npr. umik). Posamezni organizem pa se na spremembe v okolju (npr. sprememba temperature, vlage, svetlobe) lahko privadi, tj. se odzove oz. aklimatizira (npr. zapiranje listnih rež pri rastlini ob pomanjkanju vode). Proces je reverzibilen in je možen v okviru genskih danosti organizma. Na ravni vrste oz. populacije pa govorimo o prilagoditvah (adaptacijah), ki so rezultat naravnega izbiranja (evolucije). Pomembno je, da smo pri izbiri primerov in razlagi pozorni, ali je izbrana lastnost rezultat aklimatizacije ali adaptacije. Od učencev razliko med njima in razlage pojmov ne zahtevamo. Zaželeno je, da v tem sklopu ciljev izpostavimo nekaj primerov prilagoditev na nežive dejavnike. Bolj poglobljeno bomo prilagoditve organizmov obravnavali pri tretji temi. Med opazovanjem in raziskovanjem odzivanja organizmov učence spodbujamo, da samostojno predlagajo primere novih raziskav oz.

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: raziskovalnih vprašanj o odzivih organizmov na nežive dejavnike, ki jih je možno eksperimentalno izvesti v bližnjem ekosistemu. Urijo naj se v načrtovanju poteka raziskave in izvedbi ter ustrezni rabi pripomočkov. Učence s pomočjo kriterijev uspešnosti navajamo na ustrezno oblikovanje raziskovalnih vprašanj, hipotez, pripravo ustreznega načrta raziskave ipd. Dejavnosti načrtujemo tako, da se učenci zavedajo pomena večkratnih meritev, znajo urediti podatke, oblikovati zaključke in predlagati izboljšave raziskave. S sprotno povratno informacijo (učitelja ali vrstnikov) spodbujamo učence, da izboljšujejo svoje načrte in izvedbe raziskav. Primeri, ki jih učitelji lahko uporabijo za razumevanje prilagoditev (adaptacij) organizmov na nežive dejavnike:

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: listopadnost dreves (pomanjkanje svetlobe in dostopne vode v zimskem času, občutljivost na mraz),

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: plavajoči list lokvanja ali rumenega blatnika (vodno okolje),

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: polt kože in barva las pri človeku (geografsko poreklo),

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: listi pri kaktusih so preoblikovani v trne, steblo pa je omesenelo in ima vlogo fotosinteznega organa (sušne razmere),

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: okončine vodnih ptic (vodno okolje),

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: zunanja zgradba (npr. trup, okončine, dlaka) pri vrstah sesalcev v različnih geografskih območjih (npr. na nizke/visoke temperature). Primeri eksperimentov, pri katerih učenci spoznavajo odzivanje organizmov (aklimatizacija) na nežive dejavnike ter se urijo v načrtovanju in izvajanju raziskave:

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: mokrice, deževniki idr. organizmi v različnih življenjskih okoljih (suho/vlažno, gladko/hrapavo, svetlo/temno),

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: uspevanje kulture paramecijev pri različnih temperaturah,

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: odzivi sobne rastline na smer in jakost svetlobe (usmerjanje listov, stebla),

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: razmnoževanje kvasovk v odvisnosti od temperature, količine hrane,

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: kalivost semen v odvisnosti od temperature, svetlobe, vlage. Predlagane dejavnosti:

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: izvedba raziskave vpliva neživih dejavnikov na organizem: učenci izvajajo različne raziskave (predloge jim lahko da tudi učitelj), s katerimi ugotavljajo, kako se organizmi odzivajo na nežive dejavnike (temperaturo, vlago, osvetljenost ipd.); v skupini ali paru (5.3.1.1) izberejo organizem in načrtujejo preprosto raziskavo (diferenciramo vsebino raziskave, saj je zaželeno, da vsi učenci ne izvajajo iste raziskave in da si ob koncu predstavijo rezultate); med delom učence spodbujamo k medsebojni pomoči pri reševanju problemov in k iskanju pomoči, ko jo potrebujejo. (5.2.4.1) (5.2.4.2) sistematično jih učimo posameznih korakov raziskovanja in urimo drugi gradnik naravoslovne pismenosti ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vnnm63z );

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: izdelava poročila o poteku raziskave (na podlagi izvedbe ali posnetka); učence spodbujamo k pisanju kratkih poročil o poteku raziskave; predhodno skupaj z njimi izberemo nekaj kriterijev uspešnosti, ki jih bomo urili pri pisanju poročil; kriterije sproti spremljamo in učencem dajemo povratne informacije za izboljšanje poročil;

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: terensko delo: v bližnji okolici/ekosistemu poiščejo primere različnih prilagoditev organizmov na nežive dejavnike in se urijo v oblikovanju raziskovalnih vprašanj;

Terminologija: Pojmov aklimatizacija in adaptacija ne razlagamo.: izdelava e-predstavitve vpliva neživih dejavnikov na organizme iste vrste (primerjajo organizem iste vrste, ki raste/živi v različnih pogojih) idr. Pomembno je, da učenci usvojijo (če še niso) postavljanje ustreznih raziskovalnih vprašanj, ki jih posledično lahko tudi ocenjujemo. Vse ostale faze raziskovanja urimo in spremljamo ter preverjamo (razen če z dokazi o učenju ugotovimo, da jih imajo učenci dobro usvojene). Pri tem lahko z učenci sooblikujemo kriterije uspešnosti za posamezen korak raziskovanja (slika 4). Slika 4: Primer kriterijev uspešnosti za nekatere korake učenja z raziskovanjem (Vir: Moravec, 2022) Pri urjenju korakov učenja z raziskovanjem (postavljanje hipotez, izdelava načrta, potek izvedbe) lahko uporabimo delovne liste Z vprašanji skozi korake odprte raziskave ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ijr9pfu ) (Skvarč, 2018) na treh zahtevnostnih ravneh. S podvprašanji omogočimo učencem, da ustrezno opravijo posamezni korak odprtega raziskovanja. Zahtevnostno raven si izberejo sami ali jo izbere učitelj glede na njihovo sposobnost (diferenciacija). Predlagamo, da dokler učenci ne usvojijo vseh korakov učenja z raziskovanjem, učitelj uporablja enako predlogo, spreminja naj zgolj raven zahtevnosti.

Drugi načini izkazovanja znanja: Eksperimentalno delo: merjenje neživih dejavnikov v bližnjem okolju idr. Poročilo o poteku raziskave, s katero so ugotavljali vpliv neživih dejavnikov na odziv organizma Izdelava izbrane besedilne vrste : živi in neživi dejavniki izbranega okolja/ekosistema Oblikovanje raziskovalnih vprašanj in napovedi izidov raziskave (npr. na enem primeru organizma, v delu ekosistema ipd.) Izdelava e-predstavitve/besedilne vrste vpliva neživih dejavnikov na odziv organizma iste vrste (izdelajo na podlagi raziskovanja, opazovanja organizmov) Terensko delo: prepoznavanje prilagoditev organizmov na nežive dejavnike v bližnjem okolju/izbranem ekosistemu

Področje spremljanja/vrednotenja: poznavanje, razumevanje in uporaba pojmov: » termometer, higrometer, barometer, ustrezne merske enote, temperatura snovi, osvetljenost, padavine, zračni tlak, relativna zračna vlažnost, smer in hitrost vetra Učenci naj znanje izkažejo s pomočjo materiala (npr. iz narave) in pripomočkov (npr. za eksperimentalno delo) ter z različnimi prikazi (modeli, sheme, simulacije), ki jim omogočajo lažjo ponazoritev oz. razlago pojmov.

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: Možni kriteriji vrednotenja glede na način, kako učenec izkazuje znanje Ustreznost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: interpretacije lastnih ali danih meritev povezanih z vremenom,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: uporabe pripomočkov za eksperimentalno delo,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opisa prilagoditev organizmov na neživi dejavnik,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opredeljenega raziskovalnega vprašanja in oblikovanih hipotez,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: e-predstavitve vpliva neživih dejavnikov na odziv organizmov določene vrste idr. Pravilnost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: uporabe merilnih naprav in pridobljenih meritev,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: podatkov v različnih nalogah idr. Doslednost upoštevanja:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: kriterijev uspešnosti pri izdelavi izdelka idr. Natančnost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opazovanja in beleženja podatkov meritev,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: izvajanja meritev idr. Sistematičnost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: oblikovanja poročila in njegova ustreznost,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opisa poteka dela na terenu idr. Za eksperimentalno-raziskovalno ter praktično delo si učitelj pri oblikovanju kriterijev pomaga s kriteriji za vrednotenje eksperimentalnega/praktičnega in raziskovalnega dela (priloga UN).

Didaktična priporočila: poskuse, s katerimi ugotavljajo, da se predmeti, ki so izpostavljeni sončni svetlobi, segrejejo ter da toplota teče iz mesta z višjo na mesto z nižjo temperaturo. Ustrezno uporabljajo pojem toplota in temperatura ter spoznajo, da snovi različno prevajajo toploto in jih zato uporabljamo v različne namene. Nadgradnja znanja: Učenci v tem sklopu nadgradijo veščine merjenja temperature ter razumevanje, kako Sonce predaja energijo Zemlji. Spoznajo spekter elektromagnetnega valovanja in njegove učinke (predvsem UV sevanja) na organizme. S poskusi ugotovijo, da je vidna svetloba sestavljena iz barv mavrice in razumejo, zakaj predmete vidimo različnih barv. Terminologija: S spektrom elektromagnetnega valovanja se učenci zgolj seznanijo, poznavanja posameznih delov spektra ne zahtevamo. Pomembno je, da ugotovijo, da je vidna svetloba le del tega spektra in da je sestavljena iz različnih barv (barv mavrice). Pri tretji temi to znanje nadgradimo pri spoznavanju dejstva, da je svetloba valovanje, da je valovna dolžina svetlobe tista, ki določa »barvo« svetlobe, ter da je z valovno dolžino povezana tudi energija svetlobe (krajša valovna dolžina – večja energija).

SEGREVANJE IN OHLAJANJE ZEMLJE: Sonce predaja energijo vsem površinam na Zemlji (vode, tla, površine organizmov, površine predmetov). Svetloba nosi energijo (kratkovalovno sevanje), ki jo, ko pade na snov, snovi preda oz. se vpije, nekaj pa se je lahko odbije. Tla oddajajo toploto (dolgovalovno sevanje) v ozračje, ki se tako segreva. Učitelj naj s simulacijo prikaže oz. razloži, kako Zemlja prejema energijo od Sonca in jo oddaja v vesolje, saj se povprečna temperatura na Zemlji skoraj ne spreminja. Ključno je, da učenci razumejo, da Zemlja ne more zgolj sprejemati energije od Sonca, ampak jo tudi oddaja v vesolje, predvsem ponoči, ko se ohlaja (energijska bilanca Zemlje). Učencem lahko ob tem razložimo posledice globalnega segrevanja, o katerem zagotovo slišijo tudi v medijih, in jim povemo, da je sprememba temperature, ki jo povzroča globalno segrevanje, v primerjavi z energijo, ki jo prejme Zemlja od Sonca in je zaradi nje Zemlja segreta, zelo majhna. Zavedati pa se morajo, da že majhne spremembe povprečne temperature na Zemlji lahko močno vplivajo na življenje na njej (izumiranje vrst, sprememba biodiverzitete). Pri razlagi smo torej pozorni, da učenci vpliva človeka na segrevanje ozračja ne razumejo kot nepomembnega. S poskusom merjenja temperature na različnih oddaljenosti od tal lahko ponazorimo dejstvo, da tla oddajajo energijo zraku nad njimi in tako segrevajo ozračje (pogosta napačna predstava pri učencih je, da Sonce neposredno segreva ozračje). Predlagane dejavnosti:

SEGREVANJE IN OHLAJANJE ZEMLJE: merjenje temperature zraka pri tleh in na različnih oddaljenostih (višinah) od tal; s poskusom merjenja temperature na različnih višinah ponazorimo dejstvo, da je temperatura pri tleh najvišja in pada z oddaljenostjo od tal (torej, da se ozračje segreva od tal in ne neposredno od Sonca); to dejavnost lahko povežemo z dejavnostjo pravilnega merjenja temperature zraka (glej skupino ciljev dejavniki v okolju se spreminjajo ) ali jo izkoristimo kot preverjanje usvojenih pravil merjenja temperature zraka; pozorni smo, da termometre pred neposrednim sončnim obsevanjem ustrezno zaščitimo;

SEGREVANJE IN OHLAJANJE ZEMLJE: merjenje temperature tal v odvisnosti od različnih spremenljivk:

SEGREVANJE IN OHLAJANJE ZEMLJE: glede na kot vpada svetlobe na podlago (ugotovijo, da je temperatura podlage najvišja, ko je vpadni kot pravokoten na podlago, merijo temperaturo podlage na prisojni in osojni legi, npr. na krtini);

SEGREVANJE IN OHLAJANJE ZEMLJE: glede na barvo in strukturo tal (travnata površina, asfalt, zorana njiva/gredica s temnimi tlemi (prstjo);

SEGREVANJE IN OHLAJANJE ZEMLJE: v odvisnosti od globine (npr. na 2 cm / 5 cm / 10 cm globine). Temperatura tal praviloma z globino pada. Pridobljene meritve naj učenci kritično ovrednotijo tudi glede na vreme zadnjih nekaj dni. Meritve z vbodnim termometrom ne bodo nujno pokazale nižanja temperature (npr. če toplemu dnevu sledi zelo mrzel dan, bo zgornja plast tal imela nižjo temperaturo od spodnjih plasti); meritve primerjajo s temperaturo tal v večjih globinah, kjer je temperatura stalna (npr. v kraških jamah). Učencem lahko razdelimo ali si izžrebajo različne izzive oz. možne raziskave, ki jih v skupini načrtujejo, izvedejo in ob koncu evalvirajo ter si rezultate predstavijo. Odločimo se lahko, da bomo problem opisali in bodo raziskovalna vprašanja oblikovali sami ali jih oblikujemo mi oz. skupaj z njimi. Primeri raziskovalnih vprašanj: Kako na temperaturo tal vpliva kot vpadne svetlobe? Katera vrsta tal se segreva najhitreje? Kako se temperatura tal z globino spreminja? Kako se temperatura zraka spreminja z oddaljenostjo od tal?

PREDMETI VPIJAJO SVETLOBO: Učenci v tem sklopu nadgradijo razumevanje, da svetloba osvetljenemu predmetu preda energijo oz. se ta vpije. Pri predmetu naravoslovje in tehnika učenci ugotavljajo, kaj vpliva na to, kako hitro se segreva predmet na soncu. Učenci naj samostojno načrtujejo poskuse, s katerimi lahko raziščejo, od česa je odvisno, kako hitro se predmeti na soncu segrejejo. Usmerjamo jih v načrtovanje poštenih poskusov oz. načrtovanje raziskav. Predlagane dejavnosti:

PREDMETI VPIJAJO SVETLOBO: raziskave, s katerimi učenci ugotavljajo, kako različne snovi različno vpijajo svetlobo in se (tudi) zato različno hitro segrevajo:

PREDMETI VPIJAJO SVETLOBO: na tla ali na nagnjeno površino, ki je usmerjena proti Soncu, položimo kartone ali papirje različnih barv; z IR termometrom merimo temperaturo barvnih papirjev v odvisnosti od časa (in naklona): možno raziskovalno vprašanje: Kako barva papirja na soncu vpliva na hitrost segrevanja?;

PREDMETI VPIJAJO SVETLOBO: enake plastenke pobarvamo z različnimi barvami, jih napolnimo z vodo in ob sončnem vremenu spremljamo spreminjanje temperature vode v plastenkah; ne pozabimo na kontrolno – nepobarvano plastenko;

PREDMETI VPIJAJO SVETLOBO: merjenje osvetljenosti različnih predelov (življenjskih prostorov organizmov) in temperature v določenem časovnem okviru, primerjava podatkov in oblikovanje zaključkov.

SNOVI SE NA SVETLOBI LAHKO SPREMENIJO: Ogledajo si različne predmete, ki so (so bili) izpostavljeni svetlobi (npr. razbarvano blago, porumenel papir, posušena rastlina). Lahko tudi nastavimo dolgotrajni poskus: barvni papir ali časopis postavijo na s soncem osvetljeno mesto v razredu in ga čez npr. en mesec pogledajo ter primerjajo z barvo papirjev/časopisa, ki niso bili izpostavljeni svetlobi. Pozorni moramo biti na kontrolno skupino (enak papir postavimo v predal oz. na temno mesto). Učenci s poskusi in opažanji ugotavljajo, da energija, ki jo ima svetloba, povzroči, da se predmeti segrejejo, da snov lahko spremeni agregatno stanje (kroženje vode, ki ga učenci že poznajo), da nastanejo nove snovi (npr. pri obravnavi fotosinteze to ponovimo, osmislimo) itd.

SPEKTER ELEKTROMAGNETNEGA VALOVANJA: Vidna svetloba je sestavljena iz različnih barv. Učencem frontalno pokažemo nastanek mavrice v razredu ali jo naredijo sami, npr. razklon svetlobe na prizmi, poskus z vodo, ogledalom in snopom svetlobe, izdelajo lahko spektroskop iz koščka CD-ja, ki omogoča opazovanje spektrov različnih svetil, oz. uporabljajo vnaprej izdelane spektroskope. Navodilo za izvedbo spektroskopa najdemo v priročniku Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dzf6y9j ) (Susman, Pečar, 2014). Sonce poleg vidne svetlobe oddaja še svetlobo drugih valovnih dolžin. Celotni spekter elektromagnetnega valovanja učencem pokažemo oz. predstavimo tudi z vidika naprav iz vsakdanjega življenja (mobilni telefon, mikrovalovna pečica, solarij, rentgen), za katere je značilno, da oddajajo ali sprejemajo elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin (UV, mikrovalovi, radijski valovi, rentgensko sevanje), npr. brezžični internet (angl. wi-fi) – oddaja signale v območju mikrovalov, mobilni telefon pa jih sprejema. Vsebino nadgradimo pri tretji temi, ko raziskujejo valovanje na vodni gladini ter spoznajo pojem valovna dolžina ter ugotovijo dejstvo, da sta tudi zvok in svetloba valovanji. Prekomerna izpostavljenost svetlobi ima tudi različne škodljive vplive na organizme. Izvedemo lahko eksperiment, pri katerem ugotavljamo vpliv škodljivosti svetlobe za rastline na soncu. Izpostavimo vlogo atmosfere oz. ozona, ki varuje življenje na Zemlji z absorpcijo UV-sevanja in pomen varnega izpostavljanja sončni svetlobi. (3.2.4.1) (3.2.4.2) Predlagane dejavnosti:

SPEKTER ELEKTROMAGNETNEGA VALOVANJA: kreme z različnimi UV-faktorji namažemo na folije in z merilnikom UV pod folijo izmerimo, koliko UV- sevanja prepušča posamezna zaščitna krema;

SPEKTER ELEKTROMAGNETNEGA VALOVANJA: vizualno predstavimo posledice prekomernega sončenja (opekline) in različne poškodbe kože, ki nastanejo po daljši izpostavljenosti prekomernemu sončenju (staranje kože, različne barvne spremembe kože, melanomi); z učenci se pogovorimo o ustrezni zaščiti pred soncem;

SPEKTER ELEKTROMAGNETNEGA VALOVANJA: izdelava grafične zgodbe/risanke/stripa/ipd. o ustreznih načinih zaščite pred soncem in posledicami ter izvedba akcije ozaveščanja ostalih učencev in sokrajanov. (4.2.4.1) (1.1.1.1) (1.3.3.1) Učitelj ob dejavnosti sistematično razvija digitalno kompetenco 2.4 sodelovanje z uporabo digitalnih tehnologij (raven 2). Učence ob tem seznani z orodji za soustvarjanje skupnih vsebin in krepi sodelovanje med člani, tudi v digitalnem okolju (kriteriji sodelovanja in komuniciranja, delitev dela). Več informacij učitelj poišče v dokumentu DigComp 2.2 – Okvir digitalnih kompetenc za državljane ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rs7yrr8 ; https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rs7yrr8 , str. 21–22), kjer najdemo opise primerov znanj, spretnosti in stališč, ki jih kompetenca razvija. Pri načrtovanju pouka in različnih dejavnosti smo pozorni, da pri učencih spodbujamo ustrezno rabo strokovne terminologije tako pri opisovanju opažanj, oblikovanju načrtov poskusov, razlagi in opisovanju pojavov, zakonitosti in drugih dokazov, ki nastajajo pri pouku. Skrbimo za ustrezne povratne informacije, ki jim omogočajo izboljšanje rabe strokovnega jezika in rabe jezika nasploh. (1.1.2.2) Učenci naj imajo pri pouku naravoslovja čim več priložnosti opisovati, razlagati, utemeljevati in se izražati v različnih besedilnih vrstah (opis, pogovor, poročilo, povzetek). (1.1.2.1) Z uporabo zanimivih in aktualnih bralnih gradiv pri pouku spodbujamo, da učenci redno berejo. Pri delu z viri uporabljamo različne bralne učne strategije, ki učence opolnomočijo k boljšemu razumevanju in lažjemu analiziranju prebranega. (1.1.4.1)

Drugi načini izkazovanja znanja: Eksperimentalno delo: merjenje temperature zraka v oddaljenosti od tal, merjenje osvetljenosti različnih življenjskih predelov, merjenje temperature zraka, vode, tal, določanje zaščitne vloge sončnih krem pred UV- sevanjem idr. Načrtovanje in izvedba raziskave: Kako na temperaturo tal vpliva vpadni kot svetlobe? Katera vrsta tal se segreva najhitreje? Kako se z globino spreminja temperatura tal? Kako se z oddaljenostjo od tal spreminja temperatura zraka? Kako barva predmeta vpliva na hitrost segrevanja na soncu?

Opis/prikaz razumevanja energijske bilance Zemlje: Zapis načrta eksperimenta , s katerim prikažemo, da različne snovi različno hitro vpijajo svetlobo Zapis načrta in izvedba ali opis eksperimenta razklon vidne svetlobe

Poročilo o izvedbi raziskave/eksperimenta: Izdelava zgodbe v slikah / letaka o načinih zaščite pred nevarnostmi sončenja

Področje spremljanja/vrednotenja: poznavanje, razumevanje in uporaba pojmov: » svetloba, energija, širjenje svetlobe, povprečna temperatura na Zemlji, elektromagnetni spekter valovanja, UV-sevanje, vidna svetloba idr. Učenci naj poznavanje in razumevanje pojmov izkažejo s pomočjo materiala in pripomočkov (npr. za eksperimentalno delo) ter z različnimi prikazi (modeli, sheme, simulacije), ki jim omogočajo lažjo ponazoritev oz. razlago.

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: Možni kriteriji vrednotenja glede na način, kako učenec izkazuje znanje Ustreznost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opisa, kako Sonce s svetlobo predaja energijo Zemlji,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: razlage povprečne temperature na Zemlji,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: načrta eksperimenta/raziskave, s katerim prikažemo, da različne snovi različno hitro vpijajo svetlobo,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: oblikovanja zaključkov in sklepov iz rezultatov poskusov/raziskav idr. Pravilnost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opisa poteka eksperimenta/raziskave,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: informacij o ustrezni zaščiti pred sončenjem ter predstavitve idr. Natančnost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opazovanja in beleženja podatkov meritev,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: izvajanja meritev idr. Sistematičnost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: oblikovanja poročila in njegova ustreznost idr. Za eksperimentalno-raziskovalno ter praktično delo si učitelj pri oblikovanju kriterijev pomaga s kriteriji za vrednotenje eksperimentalnega/praktičnega in raziskovalnega dela (priloga UN).

Didaktična priporočila: gnetljivost). Poznajo sestavo zraka in proces kroženja vode. Poznajo agregatna stanja snovi in prehode med njimi. Zmesi ločujejo s preprostimi metodami ločevanja (sejanje, vejanje, uporaba magneta, odlivanje). Razlikujejo snovi po gostoti, viskoznosti in stisljivosti in jih razvrščajo ter sklepajo na njihovo uporabo. Poznajo piktograme za nevarne lastnosti (jedko, okolju nevarno, plin pod tlakom, strupeno, vnetljivo) in spoznavajo ustrezno rokovanje z nevarnimi snovmi (zaščita, shranjevanje, odlaganje). Spoznajo hidrosfero (kroženje vode, pitna voda, onesnaževanje) in atmosfero (sestava zraka, onesnaževanje). Nadgradnja znanja: Učenci poglobijo razumevanje poznavanja posameznih sfer in soodvisnosti med njimi ter njihovega pomena z vidika pridobivanja virov. Razlikujejo med obnovljivimi in neobnovljivimi viri in razvijajo razumevanje trajnostne rabe virov. Snovem eksperimentalno določijo lastnosti in poglobijo razumevanje nevarnih snovi in rokovanja z njimi ter usvajajo pravila varnega dela v laboratoriju. Razlikujejo kamnine glede na nastanek. Spoznajo nastanek tal in vlogo organizmov ter pomen rastlin pred erozijo tal. Terminologija: Učence uvajamo v rabo strokovnega jezika pri opisovanju dogodkov, procesov, zakonitosti, opažanj. Usvajajo poznavanje in razumevanje ključnih pojmov. Kamninskega kroga ne obravnavamo. SFERE NA ZEMLJI VZDRŽUJEJO ŽIVLJENJE IN SO ZA ČLOVEKA TUDI VIR SNOVI Učenci nadgradijo poznavanje pojmov atmosfera (ozračje), litosfera, hidrosfera in biosfera ter njihovo medsebojno povezanost (kroženje snovi – shematski prikaz).

Didaktična priporočila: Z vidika organizma (sebe ali izbranega organizma) razmislijo o vlogi določene sfere za organizem in kako človek s svojimi dejanji vpliva na sfere oz. jih spreminja. V tem sklopu lahko preverimo tudi njihovo razumevanje kroženja vode med posameznimi sferami in poznavanje procesov, ki omogočajo kroženje (dihanje, izhlapevanje, utekočinjenje). Ponovimo tudi sestavo zraka. S pomočjo različnih izdelkov/predmetov jih spodbudimo k razmisleku, kje dobimo osnovne naravne surovine za njihovo izdelavo. Spoznajo delitev virov na obnovljive in neobnovljive. Z različnimi netrajnostnimi primeri rabe virov (npr. pretirana potrošnja) spodbudimo učence k razmisleku o lastni odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje. V prizadevanju za trajnostno prihodnost se morajo učenci zavedati, da je nujna potreba vsakega posameznika, da prilagodi svoje vrednote, cilje in stališča in jih tudi aktivno zagovarja. (2.3.2.1) Predlagane dejavnosti:

Didaktična priporočila: delo z različnimi viri in izdelava različnih prikazov sestave posamezne sfere, (1.3.3.1)

Didaktična priporočila: igra vlog (npr. petčlanske skupine): predstavijo življenje izbranega organizma in njegovo povezanost s štirimi glavnimi sferami, (1.3.4.2)

Didaktična priporočila: ogled animacij in simulacij potovanja oz. kroženja snovi (npr. vode, kisika) med različnimi sferami,

Didaktična priporočila: delo z viri (katere snovi lahko pridobimo iz vode, zraka, kamnin) ali didaktične igre (iskanje trojk: sfera – surovina – izdelek/predmet/snov),

Didaktična priporočila: razvrščanje virov med obnovljive in neobnovljive,

Didaktična priporočila: branje strokovnih/poljudnih prispevkov ali ogled posnetkov o netrajnostni rabi naravnih virov. (1.1.4.1) Medpredmetno povezovanje: geografija 6. razred – skupina ciljev zgradba Zemlje in tektonika , pri čemer spoznajo notranjo zgradbo Zemlje in tektoniko litosferskih plošč in definirajo atmosfero. Medpredmetno povezovanje po vertikali : geografija 8. razred – naravni viri Evrope

LASTNOSTI SNOVI: Učenci že vedo, da sta človek in okolje okoli nas zgrajena iz snovi. Vpeljemo definicijo snovi (vse, kar ima maso in zavzema določen prostor). Zgradbe snovi (da je snov zgrajena iz delcev in da razlikujemo čiste snovi in zmesi) v tem sklopu še ne obravnavamo (razen če se učitelj ne odloči drugače). Izpostavimo, da imajo lastnosti snovi ključni vpliv na njeno uporabo. Delno to učenec že spozna pri naravoslovju in tehniki. Nove pojme, zajete v tem vsebinskem sklopu, usvajamo pretežno z izvedbo samostojnega eksperimentalnega dela, pri katerem učenci ugotavljajo lastnosti snovi (učitelj kot snovi lahko vključi tudi kamnine in tla). Pomembno je, da učenci snovem opredelijo intenzivne lastnosti, ki so neodvisne od količine snovi (npr. barva, tališče in vrelišče, gostota, vonj, topnost, viskoznost, toplotna in električna prevodnost) ter ekstenzivne lastnosti, ki so odvisne od količine snovi (npr. masa, prostornina, energija snovi). Primeri poskusov, s katerimi učenci preverjajo lastnosti snovi: raztapljanje sladkorja/soli/mivke v vodi, toplotna prevodnost različnih materialov (kovinske/lesene/plastične žlice), električna prevodnost (lahko enake žlice kot za toplotno prevodnost), tekočinski stolp (kako se tekočine razporedijo glede na gostoto), viskoznost (alkohol, olje, med). Za razumevanje ekstenzivnih lastnosti lahko pokažemo dva predmeta iz iste snovi, ki se razlikujeta po masi, prostornini (učenci naj jo zmerijo oz. zračunajo). Za razumevanje, da ima snov, ki ima večjo maso in/ali prostornino, tudi več energije, lahko uporabimo večji ali manjši košček snovi (npr. les/arašid) in ga zakurimo. Količina energije, ki se pri tem sprosti, je odvisna od količine snovi.

LASTNOSTI SNOVI: Samostojno eksperimentalno delo učencev lahko načrtujemo po postajah. Navodila za eksperimentalno delo diferenciramo glede na učne zmožnosti učencev (npr. pripravimo natančna navodila, ki jim učenci sledijo, ali zastavimo dejavnost odprto in zahtevamo od učencev, da sami poiščejo ustrezne pripomočke, zapišejo načrt in izvedejo poskus). Učenci naj na podlagi ugotovljenih lastnosti snovi predlagajo možnosti uporabe te snovi v vsakdanjem življenju (npr. poiščejo z uporabo različnih virov). V primeru, da eksperimentalnega dela na določenem področju učitelj ne more organizirati, organizira drugačno aktivno delo učencev. Varno rokovanje s snovmi in varno izvajanje eksperimentalnega dela integriramo v vsako izvajanje eksperimentalnega dela. Učitelj je med izvajanjem katerih koli eksperimentov pozoren, da učence spodbuja k zavedanju, da so snovi za človeka lahko tudi nevarne ter da sta pri rokovanju z njimi potrebni dodatna pozornost in zaščita, kar pripomore k temu, da je možnost poškodbe z nevarno snovjo bistveno manjša. Med izvajanjem poskusov spodbuja učence, da opisujejo lastnosti snovi, ki jih uporablja, in tako sproti preverja tudi poznavanje piktogramov, s katerimi so snovi označene. Učenci večino piktogramov za nevarne lastnosti snovi že poznajo, izjema je piktogram CMR (rakotvorno, mutageno, strupeno za razmnoževanje), ki mu v 6. razredu namenimo več pozornosti. Kot preverjanje razumevanja piktogramov lahko učenci skupaj z učiteljem pripravijo predloge pravil dela v šolskem kemijskem laboratoriju.

LASTNOSTI SNOVI: Učitelj naj učencem predstavi izbor nevarnih snovi (kemikalij), ki jih ima v šoli in so označene z različnimi piktogrami; usmeri jih na dodatno branje etiket (stavki H in P) in jim predstavi, da ima vsaka snov tudi varnostni list. Učenci lahko s pregledom varnostnih listov ugotovijo njihov pomen. Prejmejo naj kazalko s piktogrami ali sliko plakata GHS ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ukdwtdl ). Učenci naj pred vsako izvedbo poskusa uporabljene snovi glede na piktograme, s katerimi so označene, razvrstijo v skupine nevarnih snovi, argumentirajo ukrepe upoštevanja kemijske varnosti med demonstracijskimi poskusi ipd. (3.2.4.1) (3.2.4.2) Predlagane dejavnosti:

LASTNOSTI SNOVI: samostojno eksperimentalno delo učencev (določanje lastnosti snovi, vključimo tudi kamnine, uporabimo lahko izobraževalni listič Kamnine-in-minerali.pdf ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mdo6yia )); učenci načrtujejo in izvajajo poštene poskuse, v katerih opredelijo odvisne in neodvisne spremenljivke ter konstante,

LASTNOSTI SNOVI: razvrščanje praznih embalaž nevarnih snovi glede na vrsto nevarnosti in podajanje varnostnih ukrepov pri rokovanju s temi nevarnimi snovmi, da ne pride do nesreče, (3.2.4.2)

LASTNOSTI SNOVI: ogled etiket za označevanje nevarnih snovi (prepoznavanje piktogramov, spoznavanje pomena stavkov H in P) ter vsebine varnostnih listov (uporabimo lahko izobraževalni listič Piktogrami-nevarnih-snovi.pdf ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mfgp0xp )),

LASTNOSTI SNOVI: igra vlog – poznavanje ukrepov prve pomoči v primeru nenadne nesreče z nevarno snovjo (igrata poškodovani učenec in njegov sošolec, ki mu nudi ustrezno prvo pomoč glede na znane lastnosti nevarne snovi), (3.2.4.1)

LASTNOSTI SNOVI: didaktične igre: pomen piktogramov idr.,

LASTNOSTI SNOVI: opazovanje izvedbe demonstracijskega poskusa ali ogled posnetka ter analiziranje izvedbe z vidika upoštevanja pravil varnega dela v laboratoriju,

LASTNOSTI SNOVI: ogled Napovih filmov o varnosti pri delu (Napo za učitelje ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/58o6r5e )). Medpredmetna povezava: tehnika in tehnologija – eksperimentalno primerjajo lastnosti (trdota, trdnost, gostota, električna in toplotna prevodnost) materialov (les, umetne snovi, kovine, papir) ter jih povežejo z njihovo uporabnostjo.

MINERALI, KAMNINE IN TLA: Pri tem sklopu več pozornosti med sferami namenjamo litosferi, ki jo gradita zemeljska skorja in najvrhnejši del zemeljskega plašča. Zemljina skorja je sestavljena iz kamnin (magmatske, metamorfne in sedimentne kamnine) in sedimentov (nevezani drobci mineralov in/ali kamnin, trdnih organskih snovi in precipitati, ki so nastali med sedimentacijskimi procesi). Vrhnji del plašča pa je iz magme (talina v Zemljini notranjosti, ki vsebuje, pline, vodno paro in kristale/minerale). Učenci se o mineralih in kamninah učijo prvič. Strokovna razlaga (za učitelja): Mineral je naravna, homogena trdna snov, ki običajno nastane pri anorganskih procesih izločanja. Ima dokaj stalno, toda ne fiksno kemično sestavo, urejeno kristalno strukturo, določene morfološke oblike in lastnosti. Kristal je geometrijsko telo z določeno združbo ploskev, robov in kotov, ki je posledica pravilno urejene notranje strukture. Minerali nas v vsakdanjem življenju obkrožajo na vsakem koraku. Sodobna družba je odvisna od njih, saj se minerali uporabljajo npr. za gradnjo stavb in pametnih naprav. Minerali so potrebni za izdelavo skoraj vseh predmetov, ki jih uporabljamo. Da minerale lahko pravilno uporabimo, moramo poznati njihove lastnosti. Lastnosti mineralov lahko generalno razdelimo na lastnosti, vezane na kristalno strukturo (npr. kristalna oblika), lastnosti, ki temeljijo na interakciji minerala s svetlobo (npr. barva, barva črte, sijaj), mehanske lastnosti (npr. trdota), lastnosti, vezane na maso minerala (npr. specifična teža) in ostale diagnostične lastnosti (npr. magnetnost, topnost v kislinah). Več informacij učitelji lahko poiščejo v poučevalnem gradivu KamenCheck.

MINERALI, KAMNINE IN TLA: Učenci naj spoznajo glavne skupine kamnin glede na nastanek, pri spoznavanju nastanka in razširjenosti kamnin v Sloveniji pa se bolj osredotočimo na sedimentne kamnine (te v Sloveniji prevladujejo) oziroma kamnine svoje okolice. Ogledajo si lahko geološko in litološko karto Slovenije. Učencem predstavimo, kako nastanejo glavne skupine kamnin, kar je osnova za kasnejše razumevanje kamninskega kroga. Dobro poznavanje nastanka kamnin svoje okolice in njihovih lastnosti na makroskopski ravni učencu omogoča razlikovanje med osnovnimi tipi kamnin glede na nastanek. Med različnimi vzorci kamnin, ki jih imamo v šolski zbirki, naj učenci prepoznajo vzorce različnih tipov kamnin glede na nastanek, pri tem damo poudarek na kamnine v okolici šole. Kljub temu da je cilj izbiren, je zaželeno, da učenci s samostojnim eksperimentalnim delom določajo lastnosti izbranim kamninam oz. mineralom in se urijo v opazovanju in določanju kamnin v bližnji okolici s pomočjo preprostih določevalnih ključev (npr. KamenCheck). Lastnosti, ki jih z opazovanjem lahko učenci določajo kamninam, so: prisotnost fosilov (zrn), plastnatost, tip zrn, odnosi med zrni, oblika zrn (glej strokovna razlaga kamnina). Pri mineralih pa lahko opazujejo in eksperimentalno določajo barvo, barvo črte, sijaj, trdoto (glej strokovna razlaga kamnina). Dejavnost lahko povežemo s sklopom lastnosti snovi in med snovi, ki jim učenci določajo lastnosti, umestimo tudi minerale in kamnine. Ker učenci pri naravoslovju in tehniki že z eksperimenti ugotavljajo nekatere lastnosti tal, je ta cilj izbiren.

MINERALI, KAMNINE IN TLA: Učitelj lahko znanja in veščine (če mu čas dovoljuje ali v okviru dni dejavnosti) preveri in nadgradi (lastnosti tal, ki vplivajo na rodovitnost tal: barva, pH, prepustnost, tekstura) ali pa dejavnost izvaja z namenom dodatnega urjenja učencev v načrtovanju in izvajanju raziskav. Dejavnost lahko učitelj izkoristi tudi zato, da učencem daje konstruktivne povratne informacije, s katerimi jih podpre pri usvajanju veščin raziskovanja. Ko učenci raziskujejo/odkrivajo lastnosti tal, spoznavajo tudi različne načine preperevanja kamnin, ki so med ostalimi dejavniki osnova za nastanek tal. Učenci naj v nadaljevanju z eksperimenti raziščejo varovalno funkcijo rastlin pred vetrno ali vodno erozijo. Ogledajo si lahko novice o naravnih nesrečah, fotografije ali videoposnetke vodne in vetrne erozije, ki so posledica izsekavanja gozda, neustreznih kmetijskih praks in drugih posledic človekovega delovanja. (2.2.1.2) Zelo pomembno je ozaveščanje, da so tla zaradi počasnega nastajanja (več deset tisoč let) neobnovljiv naravni vir in je zato njihovo varovanje izjemno pomembno. S pozidavo izgubljamo veliko rodovitnih tal, pri čemer ima Slovenija zaradi razgibanega reliefa malo za poljedelstvo primernih zemljišč in smo na repu evropskih držav po obsegu obdelovalnih zemljišč na prebivalca, zaradi česar je zelo ogrožena samooskrbnost Slovenije. Predlagane dejavnosti:

MINERALI, KAMNINE IN TLA: samostojno eksperimentalno delo učencev (določanje lastnosti mineralov, kamnin in tal),

MINERALI, KAMNINE IN TLA: ogled geoloških zbirk kamnin v različnih ustanovah,

MINERALI, KAMNINE IN TLA: izdelava šolske učne zbirke mineralov, kamnin,

MINERALI, KAMNINE IN TLA: uporaba prosto dostopnih aplikacij, digitalnih in drugih učnih gradiv za določanje kamnin (npr. KamenCheck, BetterGeoLov),

MINERALI, KAMNINE IN TLA: izdelava in uporaba modela (npr. prikaza goloseka in gozdnih površin v peskovniku, ki ga pršimo z vodo ali izpostavljamo vetru, ki ga ustvarja fen), s katerim opazujemo in merimo posledice vodne ali vetrne erozije, možen ogled posnetkov erozijskih testov na spletu, (1.3.3.1)

MINERALI, KAMNINE IN TLA: ogled posnetkov o vlogi talnih organizmov in rastlin (npr. kamnokreč, krt, deževnik, mokrice idr.) pri preperevanju kamnin in nastajanju tal,

MINERALI, KAMNINE IN TLA: raziskava, kako število deževnikov vpliva na hitrost mešanja tal,

MINERALI, KAMNINE IN TLA: raziskovanje funkcije rastlin in vpliva naklona na proces erozije: učitelj vsaj mesec dni pred izvajanjem poskusa pripravi tri podlage samo s prstjo in jih označi z A, B, C ter tri podlage s prstjo, v katero zaseje semena trave. Te označi z AS, BS, CS. Počaka, da semena kalijo in trave zrastejo. Nato sledi delo učencev, ki najprej podlage postavijo v pare, in sicer A z AS, B z BS ter C s CS. Podlagi A in AS položijo na mizo, za preostala dva para podlag pripravijo različna naklona. Učenci zapišejo predvidevanja, kaj se bo zgodilo s podlagami, ko jih bodo zalili. Preden izvedejo eksperiment, razmislijo, kaj je pri eksperimentu kontrola, kaj je spremenljivka in kaj konstanta. Sledi pogovor z učiteljem in šele nato izvedba eksperimenta. Ko učenci končajo delo, se o rezultatih in svojih predvidevanjih pogovorijo z učiteljem. Pri delu v skupinah učitelj pri učencih spodbuja razvoj veščin sodelovanja in komuniciranja. (3.3.3.1) (3.3.3.2) (5.3.4.1) (5.3.4.2) Strokovna razlaga (za učitelja): Kamnina je naravna trdna snov z bolj ali manj stalno mineralno in kemijsko zgradbo. Lastnosti, ki jih lahko opazujemo s prostim očesom in nam pomagajo pri prepoznavanju kamnin, so tip zrn (mineralna zrna, delci različnih kamnin, fosili), odnosi med zrni (zrna se med seboj dotikajo, zrna se med seboj ne dotikajo), oblika zrn (oglata, zaobljena), velikost zrn (zrna vidimo ali ne vidimo s prostim očesom) idr. Kamnina je sestavljena iz več tipov zrn: enega ali več različnih mineralnih zrn (mineralov, slika 5), delcev različnih kamnin (slika 6) in/ali fosilov (slika 7) (op.

MINERALI, KAMNINE IN TLA: sedimentne kamnine so lahko sestavljene iz vseh treh tipov zrn in ko ta zrna še niso sprejeta v kamnino, jih imenujemo sedimentna zrna). Slika 5: Kamnine, ki so sestavljene samo iz mineralov (Vir: KamenCheck) Mineralna zrna makroskopsko opazimo kot svetlikajoče se delce, ki odsevajo svetlobo kot majhna ogledalca (op. sestavljajo/gradijo magmatske, metamorfne in nekatere sedimentne kamnine). Osnovne lastnosti, ki jih lahko pri dovolj velikem mineralnem zrnu opazujemo (najlažje, ko opazujemo posamezen mineral kot čisto snov, ne v kamnini) so: barva minerala (opišemo jo lahko z eno ali več besedami in pogosto ni odločilna lastnost, po kateri prepoznavamo minerale), barva črte (rob minerala povlecite po keramični ploščici in na ta način mineral uprašite v prah; tudi če sta dva ista minerala različne barve, bo njuna barva črte vedno enaka), trdota (z eksperimentom določamo relativno trdoto, ki nam pove, ali je mineral trši od drugega minerala oz. primerjamo njegovo trdoto z vsakodnevnimi predmeti, katerih trdoto poznamo. Za izvedbo preizkusa trdote položite mineral na mizo in položite konico referenčnega predmeta na ravno površino minerala. Referenčni predmet trdno pritisnite na mineral in ga namerno povlecite po ravni površini. V primeru steklene ploščice povlecite mineral po steklu. Če predmet popraska mineral ali obratno, to pomeni, da ima mineral ali predmet nižjo trdoto od predmeta. Na ta način je narejena tudi Mohsova trdotna lestvica 1–10), sijaj (lastnost, ki nam pove koliko svetlobe se odbije od njegove površine).

MINERALI, KAMNINE IN TLA: Lahko opazujejo tudi obliko minerala (primerjamo jo z geometrijskimi telesi), preverjamo magnetnost (določimo tako, da opazujemo, ali se opazovani mineral in magnet privlačita), reakcijo s kislino HCl ali alkoholnim kisom (mineral reagira s kislino, če na površini opazite mehurčke), senzorične lastnosti (vonj, okus, teža, toplota) idr. Slika 6: Kamnina, sestavljena samo iz delcev kamnin, ki so s prostim očesom vidna; levo zaobljena zrna (prodniki – konglomerat), desno bolj oglata zrna (grušč – breča) (Vir: KamenCheck) Delci različnih kamnin so lahko različnih velikosti in oblik. Po velikosti makroskopsko vidimo zrna peska, proda in grušča, medtem ko zrn melja in gline s prostim očesom ne vidimo. Pri zrnih, ki jih lahko vidimo s prostim očesom, lahko opazujemo tudi njihovo obliko (oglata, zaobljena, slika 6). Slika 7: Kamnine, v katerih so ohranjeni fosili (levo prepoznaven list v meljevcu in desno težje prepoznavni drobci školjk v apnencu) (Vir: KamenCheck) Fosili so ostanki (telesni fosil, kemični fosil) ali sled organizmov iz geološke preteklosti, ki pričajo o življenju v geološki preteklosti in so običajno ohranjeni v sedimentnih kamninah ali sedimentu (slika 7). Lažje jih prepoznamo, če so ohranjeni v oblikah ali presekih, značilnih za določeni organizem. Nekoliko težje jih prepoznamo, ko so zdrobljeni v manjše delce. Slika 8: Primer kamnine, v kateri se zrna med seboj dotikajo (levo), in kamnine, v kateri se zrna med seboj ne dotikajo (desno) (Vir: KamenCheck) Opazujemo lahko tudi odnose med zrni.

MINERALI, KAMNINE IN TLA: Ko so zrna vidna s prostim očesom, lahko določimo, da se med seboj dotikajo (lahko so popolnoma skupaj ali pa se dotikajo le z manjšo površino) ali pa se vidna zrna ne dotikajo (slika 8). To je pomembna lastnost za določanje nekaterih različkov kamnin. Če so zrna tako majhna, da jih s prostim očesom ne vidimo, te lastnosti ne moremo določiti. Medpredmetno povezovanje po vertikali: geografija 9. razred – skupina ciljev površje, kamninska zgradba in prsti Slovenije (ob geološkem zemljevidu prepoznava prevladujoče vrste kamnin v Sloveniji)

Izdelava modela kroženja snovi med sferami: Didaktične igre: prirejanje snovi in njihovih naravnih virov, razvrščanje snovi med obnovljive in neobnovljive, poznavanje piktogramov in drugih pravil varnega dela v laboratoriju, razvrščanje snovi glede na nevarne lastnosti idr. Eksperimentalno-raziskovalno delo: določanje lastnosti snovi/kamnin/tal, vpliv organizmov (npr. deževnika) na mešanje tal, prikaz varovalne funkcije rastlinstva pred erozijo Igra vlog: prikaz ukrepov prve pomoči v primeru nenadne nesreče z nevarno snovjo Analiza izvedbe eksperimentov (na podlagi demonstracije ali ogleda posnetka) z vidika upoštevanja pravil varnega dela v laboratoriju

Področje spremljanja/vrednotenja: poznavanje, razumevanje in uporaba pojmov: » litosfera, atmosfera, hidrosfera, biosfera, naravni vir, obnovljivi vir, neobnovljivi vir, tališče, vrelišče, topnost v vodi, gostota, viskoznost, električna in toplotna prevodnost, energija snovi, kamnina, mineral, sedimentne kamnine, magmatske kamnine, metamorfne kamnine, apnenec, dolomit, peščenjak, konglomerat, breča, tla, erozija idr. Učenci naj znanje izkažejo s pomočjo materiala (slikovno gradivo, material iz narave) in pripomočkov (za eksperimentalno delo, npr. sestavijo aparaturo) ter z različnimi prikazi (modeli, sheme, simulacije), ki jim omogočajo lažjo ponazoritev oz. razlago pojmov in jih je spoznal oz. uporabljal pri pouku.

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: Možni kriteriji vrednotenja glede na način, kako učenec izkazuje znanje Ustreznost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: prikaza kroženja snovi med sferami,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: in natančnost pri izvajanju in uporabi pripomočkov za eksperimentalno delo,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: oblikovanja zaključkov in sklepov iz rezultatov poskusov/raziskav,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: izvedbe postopkov prve pomoči,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: ustreznost oblikovanja zaključkov in sklepov iz rezultatov poskusov/raziskav idr. Pravilnost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: prikaza ukrepov prve pomoči v primeru nenadne nesreče z nevarno snovjo,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: reševanja didaktičnih iger idr. Sistematičnost in natančnost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opisa povezanosti sfer, vloge organizmov pri nastajanju tal in varovalne funkcije rastlinstva pred erozijo,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: poročanja o poteku poskusa, poteku in rezultatih raziskave,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: poročanja o izvedbi eksperimenta/raziskave idr. Za eksperimentalno-raziskovalno ter praktično delo si učitelj pri oblikovanju kriterijev pomaga s kriteriji za vrednotenje eksperimentalnega/praktičnega in raziskovalnega dela (priloga UN).

Didaktična priporočila: vrednotiti različne netrajnostne rabe prevoznih sredstev. Poznajo nekatere posledice delovanja človeka na tla, vodo in zrak ter posledice podnebnih sprememb. Zavedajo se pomena ohranjanja narave ter lastnih dejavnosti, ki pripomorejo k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Nadgradnja znanja: Rast človeške populacije povežejo s povečano rabo virov in energije, kar prispeva k degradaciji ekosistemov. Ozavestijo lastno porabo električne energije in spoznajo načine pridobivanja le-te ter vpliv elektrarn na okolje. Prepoznajo okoljske probleme v bližnji okolici oz. Sloveniji in predlagajo rešitve zanje ter poglobijo razumevanje nastanka podnebnih sprememb in posledice le-teh za človeka in ostale organizme. Terminologija: lokalno okolje, globalno okolje, (ne)trajnostna raba, podnebne spremembe, potrošnja.

OZAVEŠČANJE O PROBLEMATIKI RASTI ČLOVEŠKE POPULACIJE: Z rastjo človeške populacije se raba virov in energije povečuje, kar vpliva na spremembe v okolju, ki so opazne tako na lokalni kot globalni ravni. Za uvod v temo predlagamo branje prispevka ali ogled prikaza (graf, tabela) o rasti svetovnega prebivalstva. V nadaljevanju se z učenci pogovorimo o vzrokih za rast človeške populacije ter o tem, kaj to pomeni z vidika porabe energije in snovi. Učenci naj razmišljajo o posledicah prekomerne in nesmotrne rabe energije in naravnih virov (tudi z vidika individualne potrošnje in odpadkov). Predlagamo, da na konkretnih primerih rudarske dejavnosti v Sloveniji spoznajo breme te dejavnosti na okolje in organizme. (2.4.3.1)

VIRI ENERGIJE IN TRAJNOSTNA RABA ENERGIJE: Učenci merijo ogljični odtis pri vsakodnevnih dejavnostih, kot so transport, gledanje televizije, uporaba telefona. Učenci lahko na podlagi znanega in vnaprej prikazanega konkretnega primera izračunajo svoj ogljični odtis. Ogljični odtis posameznika prenesejo na skupnost (razred, šolo, prebivalce mesta). Z učenci se pogovorimo, kako ogljični odtis lahko omejimo. Učencem predhodno razložimo, kaj je ogljični odtis. Pri obravnavi virov energije je poudarek na spoznavanju vpliva elektrarn na okolje. Ker učenci elektrarn predhodno ne spoznajo, jim predstavimo različne vrste elektrarn (npr. v Sloveniji). Učenci elektrarne primerjajo glede na vir (energija vode, vetrna energija, biomasa, geotermalna energija ter fosilna goriva, kot so nafta, zemeljski plin, premog ter jedrska energija), ki je potreben za delovanje določene elektrarne. Principa delovanja elektrarn ne obravnavamo. Analiza in zbiranje podatkov o virih in rabi energije sta zelo primerna za izvedbo dneva dejavnosti in medpredmetno povezovanje, npr. s predmeti matematika, geografija ter tehnika in tehnologija. Učencem predstavimo, da imajo elektrarne vpliv na okolje, zato je poznavanje prednosti in slabosti posamezne elektrarne nujno za kompetentno odločanje (tako na osebni kot državni ravni) o virih energije v prihodnosti. (2.2.2.1) (2.2.3.1) (2.3.3.1) (2.4.1.1) (1.2.4.1) Medpredmetno povezovanje po vertikali: tehnika in tehnologija (7. / 8. r.) – vire energije razlikujejo glede na obnovljivost, kritično primerjajo različne vire energije glede na njihov vpliv na okolje ter nadgradijo poznavanje energijskih virov za elektrarne; geografija (7.

VIRI ENERGIJE IN TRAJNOSTNA RABA ENERGIJE: r.) – raziskujejo izzive Evrope glede oskrbe z električno energijo (možnost povezovanja s skupinami ciljev: izzivi v gospodarstvu Evrope, vodovje in podnebne spremembe).

VPLIV ČLOVEKA NA OKOLJE: Učenci naj razmišljajo, kako rast in razvoj človeške populacije zahteva vedno več energije in snovi iz okolja, kar vpliva na degradacijo okolja. Z degradacijo mislimo postavitev okolja (ekosistema) na nižjo stopnjo oziroma zmanjšanje kakovosti (nosilne zmogljivosti) določenega okolja (ekosistema) zaradi človekovih dejavnosti, kot so krčenje naravnih ekosistemov, onesnaževanja (vode, tal, zraka, hrup itn.), vnos tujerodnih invazivnih vrst ter prekomerno izkoriščanje naravnih virov. Učenci ločijo pojem onesnažilo (npr. svetloba, hrup, škropiva) od pojma odpadek, ki pri recikliranju lahko predstavlja nadomestek primarnega vira. Poleg tega se seznanjajo s problemom (vzroki in posledicami) globalnega segrevanja tako na globalni kot lokalni ravni. Ključna metoda za usvajanje ciljev tega sklopa je metoda reševanja problemov, ki omogoča učencem sistematično razvijanje različnih kompetenc (npr. podjetnostne) in veščin (sodelovanje in komuniciranje, ustvarjalnost, delo z viri). Učenci naj v skupinah po korakih reševanja problemov (izbira realnega problema, iskanje rešitve, preizkušanje rešitve, vrednotenje rešitev ter razpravljanje o rešitvah), raziskujejo izbrano avtentično situacijo (dejavnost), ki je značilna za njihovo okolico in ima vpliv na degradacijo bližnjega okolja, predlagajo možne rešitve in ukrepe za zmanjšanje njenega vpliva.

VPLIV ČLOVEKA NA OKOLJE: Ob reševanju aktualnih problemov tudi prepoznavajo priložnosti za ustvarjanje vrednosti zase in za druge, (5.1.1.1) pri reševanju so čim bolj ustvarjalni, (5.1.2.1) oblikujejo svojo vizijo o prihodnosti okolja, v katerem želijo živeti, (5.1.3.1) vrednotijo in razpravljajo o svojih rešitvah, ki jih predlagajo za izboljšanje stanja v okolju, (5.1.4.1) znajo poiskati ustrezno pomoč, (5.2.4.2) razvijajo veščine finančne pismenosti, (5.2.5.3) prevzemajo pobude, se prilagajajo, (5.3.2.2) motivirajo druge, sodelujejo in komunicirajo z drugimi, (5.3.4.1) rešujejo spore, (5.3.4.2) pridobivajo nove izkušnje, (5.3.5.1) presojajo uspešnost svojih dejanj (5.3.5.2) in povratne informacije uporabijo pri svoji nadaljnji poti razvoja podjetnostih kompetenc. (5.3.5.4) S takim pristopom učence opolnomočimo, da se lažje lotijo problemov, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju, in jih rešujejo. (5.1.1.1) Učitelj je skozi korake reševanja problemov pozoren tudi na sistematično spremljanje in razvijanje prečnih veščin (npr. sodelovanje in komuniciranje, kritično mišljenje, delo z viri), ne zgolj vsebinskih znanj. Tako pridobljeno znanje je predpogoj in vodilo k temu, da učenec znanje uporabi za kritično in aktivno državljansko držo. (1.2.5.1) Učitelj pri ozaveščanju učencev o vplivu digitalnih tehnologij in njihove uporabe na okolje sistematično razvija digitalno kompetenco 4.4 – varstvo okolja (na osnovni ravni 2), pri kateri s pomočjo dokumenta DigComp 2.2 – Okvir digitalnih kompetenc za državljane ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n0n2c3c , https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8hz9fn4 , str.

VPLIV ČLOVEKA NA OKOLJE: 46–47) izbere, katera znanja, spretnosti in stališča, ki jih kompetenca razvija, bodo razvijali učenci ob različnih dejavnostih. (4.4.4.1) Predlagane dejavnosti za razvijanje digitalne kompetence varstvo okolja:

VPLIV ČLOVEKA NA OKOLJE: poiščejo podatke o tem, koliko emisij ogljikovega dioksida nastane pri shranjevanju datotek različnih velikosti (npr. 1 GB = 0,28 kg emisij ogljikovega dioksida); izračunajo emisije ogljikovega dioksida na šolskem računalniku, domačem računalniku, telefonu;

VPLIV ČLOVEKA NA OKOLJE: poiščejo podatke o tem, koliko emisij ogljikovega dioksida nastane pri prenosu datotek (npr. 1 GB prenosa predstavlja 3 kg emisij ogljikovega dioksida);

VPLIV ČLOVEKA NA OKOLJE: raziščejo prednosti shranjevanja podatkov na disku ali v oblaku. Učenci naj ob dejavnostih za razvijanje digitalne kompetence ozavestijo, da so npr. prenosi podatkov, pošiljanje e-sporočil, uporaba družbenih omrežij za okolje tudi škodljivi, da je treba ob koncu življenjske dobe posamezne naprave to ustrezno odložiti oz. njene posamezne dele reciklirati, da jo ob neuporabi ugasnejo ter vedo, da se npr. pri strojnem učenju pri umetni inteligenci rabi veliko energije. Medpredmetno povezovanje: geografija (6. r.) – se zaveda posledic človekovega posega v pokrajino; spoznava značilnosti vodovja in se zaveda nujnosti odgovornega ravnanja z vodnimi viri.

ODPADEK IN ONESNAŽILO: S primeri v učnih gradivih, iz dnevnega časopisja, revij ali video gradiv razložimo in primerjamo pojma odpadek in onesnažilo (v uporabi tudi onesnaževalo ter prevzeti izraz polutant) okolja. Odpadek je vse, kar izločimo iz rabe oziroma je neuporabno za prvotni namen. Onesnažila pa so odpadne snovi, ki poslabšajo kakovost okolja ter vplivajo na počutje in zdravje ljudi in drugih organizmov. Izvirajo iz onesnaževalcev oziroma povzročiteljev onesnaževanja, ki naj jih učenci raziskujejo v lokalnem okolju. Učenci naj povežejo izbrane človekove dejavnosti, ki degradirajo okolje, s potrebami človeka po snoveh in energiji (npr. kmetijska dejavnost, industrija, promet). Čeprav onesnažilo in onesnaževalo uporabljamo kot sinonima, ju je strokovno smiselno razlikovati, vendar opisana delitev na ravni osnovnošolske obravnave ni smiselna. Medpredmetno povezovanje: tehnika in tehnologija (6. r.) – seznani se s pomenom ločenega zbiranja odpadkov in predelave materialov z vidika vpliva na okolje ter sprejema trajnostne odločitve za svoja dejanja in se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanj.

PODNEBNE SPREMEMBE: Učenci naj z uporabo različnih virov spoznajo vzroke in posledice podnebnih sprememb za človeka in druge organizme v lokalnem in globalnem okolju. Npr. dvig temperature morja vpliva na bledenje koral v Tržaškem zalivu, povečana uspešnost naseljevanja nekaterih invazivnih tujerodnih vrst (npr. ribe, žuželke, rastline, glive) zaradi višjih temperatur, učinki vročinskih valov na počutje in zdravje ljudi, škoda v poljedelstvu zaradi pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov (suša, poplave, neurja), postopno dvigovanje morske gladine ogroža lokalno prebivalstvo in priobalna mokrišča. Učenci naj se seznanijo z možnostmi zmanjševanja vplivov človeka na okolje in razmišljajo o tem, da se bo človeštvo moralo prilagoditi spremembam v okolju, ki so posledica podnebnih sprememb. Pozorni smo, da ne izhajamo zgolj z vidika človeka, temveč tudi z vidika drugih organizmov in nujnosti po skrbi za ohranjanje narave in bolj trajnostnega delovanja. (2.2.1.2) (2.1.2.1) Medpredmetno povezovanje: geografija (6. r.) – seznani se s pojmom podnebne spremembe; s pomočjo različnih virov in gradiv pridobiva informacije o osnovnih vzrokih podnebnih sprememb vključno z naravnimi dejavniki in vplivom človeških dejavnosti. Predlagane dejavnosti:

PODNEBNE SPREMEMBE: branje strokovnih člankov o rasti števila človeške populacije in ogled grafičnega prikaza,

PODNEBNE SPREMEMBE: branje strokovnih člankov o primerih degradacije okolja ali ogled dokumentarnih filmov,

PODNEBNE SPREMEMBE: reševanje avtentičnega okoljskega problema po korakih reševanja problemov (skupinsko delo),

PODNEBNE SPREMEMBE: izračun ogljičnega odtisa posameznika, razreda, šole, družine,

PODNEBNE SPREMEMBE: prednosti in slabosti elektrarn v okolju (igre vlog, pro et contra, okrogle mize).

Drugi načini izkazovanja znanja: Reševanje okoljskega problema in vrednotenje uporabnosti rešitev: Učenci po korakih reševanja problemov izberejo aktualni problem iz lokalnega okolja, ga proučijo, izmed predlaganih rešitev izberejo tisto, ki je v skladu s kriteriji, ki so si jih zadali, rešitev vrednotijo (po potrebi izdelajo), jo predstavijo in razpravljajo o njej. Kritično presojanje in vrednotenje pridobljenih informacij iz različnih virov o vplivu dejavnosti človeka na degradacijo okolja, o vplivu elektrarn na okolje

Izračun dnevne porabe energije, izračun lastnega ogljičnega odtisa: Primerjava delovanja elektrarn (z vidika vira, ki ga porabljajo) in njihovega vpliva na okolje. V ta namen lahko učenci izdelajo različne pripomočke, ki jim služijo kot pomoč pri argumentiranju prednosti in slabosti izbrane elektrarne na okolje.

Področje spremljanja/vrednotenja: poznavanje, razumevanje in uporaba pojmov: » vetrna elektrarna, sončna elektrarna, termoelektrarna, jedrska elektrarna, hidroelektrarna, obnovljivi viri, neobnovljivi viri, onesnažilo, odpadek, podnebne spremembe, degradacija okolja Učitelj omogoči učencem, da poznavanje, razumevanje in uporabo pojmov izkažejo tudi s pomočjo materiala (slikovno gradivo, konkreten material) in pripomočkov (ki so jih uporabljali pri pouku) ter z različnimi prikazi (modeli, sheme, simulacije), ki jim omogočajo lažjo ponazoritev oz. razlago.

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: Možni kriteriji vrednotenja glede na način, kako učenec izkazuje znanje Ustreznost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: zbiranja in analiziranja podatkov o lastnem ogljičnem odtisu,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: izbire aktualnega problema za reševanje,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: vrednotenja izbranih rešitev problema,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: argumentov vpliva elektrarne na okolje,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opisa vzrokov za nastanek podnebnih sprememb in posledic za organizme,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: oblikovanja zaključkov in sklepov iz rezultatov poskusov/raziskav idr. Sistematičnost in natančnost:

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: opisa postopka reševanja izbranega problema, predlaganih rešitev,

Področja spremljanja/vrednotenja: spoznavni postopki: poročanja idr. Za eksperimentalno-raziskovalno ter praktično delo si učitelj pri oblikovanju kriterijev pomaga s kriteriji za vrednotenje eksperimentalnega/praktičnega in raziskovalnega dela (priloga UN).