Nazaj na seznam
Učni načrt
Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle

naravoslovje

Osnovna šola za odrasle

Načrtujte po tem učnem načrtu

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.

Teme

Razmere na Zemlji omogočajo življenje

Učni cilji

  • Se seznani z nastankom vesolja in lego Zemlje v vesolju in Osončju ter to poveže s pogoji za nastanek življenja na Zemlji;
  • Z uporabo različnih virov spoznava dejstva, ki kažejo, da se razmere na Zemlji spreminjajo ter da se vrste organizmov v Zemljini zgodovini spreminjajo in izumirajo.

Standardi znanja

  • Našteje nekaj pogojev, ki so omogočili nastanek življenja na Zemlji;
  • Z uporabo različnih prikazov in virov razvrsti ključne dogodke v Zemljini zgodovini v ustrezno časovno zaporedje;
  • Vesolje, Osončje, fosil, izumrla vrsta, razvoj življenja na Zemlji idr.

Minimalni standardi

  • Ob modelu/shemi/sliki opiše lego Zemlje v Osončju;
  • Razloži, da s fosili odkrivamo življenje v preteklih obdobjih Zemljine zgodovine;
  • Našteje nekaj vzrokov za izumiranje vrst oziroma širših skupin organizmov.

Pojmi

  • Fosil
  • Izumrli organizem oz. skupina organizmov
  • Osončje
  • Vesolje
  • Vrsta
  • Zemlja
  • Razvoj življenja

Skupne kompetence

  • 1.3.4.2 · V varnem, odprtem in spodbudnem učnem okolju svobodno izraža želje in udejanja ustvarjalne ideje.

Didaktična priporočila

Preverjanje predznanja: izdelava in/ali uporaba modela, ki prikazuje Sonce, Zemljo in Luno v merilu (po premeru); 1.3.4.2

Ogled posnetka simulacije nastanka vesolja s teorijo velikega poka, nastanka Zemlje in razvoja življenja na Zemlji;

Igra vlog, didaktične igre: predstavitev in ponazoritev medsebojnega položaja planetov (oziroma Zemlje in Lune) in njihovega gibanja. 1.3.4.2

Ustrezna oddaljenost Zemlje od Sonca, ki pomeni primerno temperaturo na Zemlji, da omogoča obstoj vode v tekočem agregatnem stanju:

Obstoj vode v trdnem, tekočem in plinastem agregatnem stanju;

Nastanek atmosfere kot zaščitne plasti (predstavimo, da je zaradi atmosfere povprečna temperatura na Zemlji višja, kot bi bila, če atmosfere ne bi bilo; da atmosfera omogoča in deloma tudi ščiti življenje na Zemlji z absorpcijo UV-sevanja – del UV-sevanja atmosfera prepusti, pred tem se ljudje lahko zaščitimo z zaščitnimi kremami in oblačili;

Magnetne lastnosti Zemlje (ščit pred nevarnimi delci in sevanji iz vesolja);

Različna osvetljenost (med letom, tekom dneva).

Z animacijami/simulacijami razvoja življenja (npr. vezano na 1 leto/1 dan) ponazorimo, kako so nastale/se oblikovale posamezne sfere na Zemlji: ohlajanje litosfere, nastanek atmosfere in kasneje nastanek hidrosfere ter biosfere – razvoj življenja na Zemlji in ključne dogodke (npr. najverjetnejši pojav prvega življenja v vodi, razvoj fotosinteznih cianobakterij in pojav kisika v ozračju (npr. s pojavom fotosinteze, ob razvoju rastlinstva na kopnem), kopičenje ozona v višjih plasteh atmosfere in prehod življenja na kopno, razvoj velikih praproti, dinozavrov, sesalcev in razvoj človeka); slikovno predstavimo in izpostavimo primere skupin organizmov (npr. drevesne praproti, trilobiti, žuželke, dinozavri idr.), ki so prevladovale v določenem zemeljskem obdobju; ob prikazih udeleženci ugotavljajo spreminjanje razmer za življenje ter velike spremembe ob globalnih katastrofah (padci meteoritov, ledene dobe), kar je privedlo do množičnih izumrtij vrst;

Izdelava časovnega traku (zaporedja dogodkov) ali branje podatkov iz različnih časovnih prikazov.

Izdelava in uporaba različnih modelov za opis razlage lege Zemlje v Osončju.

Izdelava časovnega traku/razporeditev dogodkov v zemeljski zgodovini.

Dejavniki v okolju

Učni cilji

  • Prepoznava žive in nežive dejavnike v bližnjem ekosistemu ter pri tem uporablja strokovni jezik;
  • Proučuje nežive dejavnike okolja, ki določajo vreme in podnebje, ter ugotavlja, da se nekateri dejavniki okolja s časom in krajem spreminjajo in/ali niso povsod enaki;
  • Z merjenjem osvetljenosti in temperature ugotavlja, da je Sonce glavni vir energije na Zemlji, ki jo s svetlobo predaja Zemlji (tlom, vodam), ter da Zemlja oddaja energijo v vesolje;
  • Ugotavlja, da izpostavljenost predmetov svetlobi lahko spremeni njihove lastnosti;
  • Ugotavlja, da lahko svetloba organizmom tudi škoduje, spoznava zaščitne ukrepe pred UV-sevanjem in se zaveda odgovornega ravnanja v skrbi za ohranjanje svojega zdravja in zdravja drugih.

Izbirni cilji

  • Se seznani s spektrom elektromagnetnega valovanja (spekter EMV) ter ugotovi, da je vidna svetloba sestavljena iz svetlob različnih barv in je le del svetlobe, ki jo oddaja Sonce;

Standardi znanja

  • Vrednosti meritev prikaže na različne načine (npr. v preglednicah, histogramih in drugih grafih);
  • Opiše poskus, s katerim ponazorimo dejstvo, da Sonce osvetljuje podlago, ki vpija del te energije in se s tem segreva; podlaga pa oddaja energijo, ki segreva zrak;
  • Za model/shemo/sliko eksperimenta, s katerim prikažemo, da različne snovi različno vpijajo svetlobo in se (tudi) zato različno hitro segrevajo, zna zastaviti ustrezno raziskovalno vprašanje;
  • Ob prikazu spektra EMV pojasni, da je vidna svetloba le del svetlobe, ki jo oddaja Sonce, ter pokaže razklon vidne svetlobe na mavrične barve;
  • Termometer, higrometer, barometer, temperatura, osvetljenost, padavine, zračni tlak, relativna zračna vlažnost, smer in hitrost vetra, ustrezne merske enote, svetloba, energijska bilanca Zemlje, spekter elektromagnetnega valovanja, UV-sevanje, vidna svetloba idr.
  • Interpretacije/opisa lastnih ali danih meritev, povezanih z vremenom;
  • Uporabe pripomočkov za eksperimentalno delo;
  • Opredeljenega raziskovalnega vprašanja idr.
  • Uporabe merilnih naprav in pridobljenih meritev,
  • Opisa poteka eksperimenta/raziskave.
  • Opazovanja in beleženja podatkov meritev,
  • Izvajanja meritev idr.
  • Oblikovanja poročila in njegova ustreznost,
  • Opisa poteka dela na terenu idr.

Minimalni standardi

  • Dejavnike okolja razvrsti na žive in nežive ter pojasni, kaj gradi ekosistem;
  • Izbere ustrezno merilno napravo, izmeri in zapiše izmerjeno vrednost (mersko število in enoto) ter druge podatke (kraj, datum in čas meritve) za temperaturo zraka, tal in vode v okolju;
  • Našteje nekaj primerov sprememb snovi/predmetov, ki jih lahko povzroča svetloba;
  • Razloži, zakaj se moramo pred UV-sevanjem zaščititi in kako. 3.2.4.1 3.2.4.2

Pojmi

  • Ekosistem
  • Neživi dejavniki
  • Temperatura
  • Vlažnost
  • Zračni tlak
  • Živi dejavniki
  • UV-sevanje
  • Osvetljenost
  • Veter
  • Padavine

Skupne kompetence

  • 1.1.1.1 · Razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.), pri posameznih predmetih.
  • 1.1.2.2 · Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika.
  • 4.1.3.1 · Podatke zbira, obdeluje, prikazuje in shranjuje na najustreznejša mesta (trdi disk, oblak, USB itd.) tako, da jih zna kasneje tudi najti.
  • 3.2.4.1 · Spozna različne zaščitne ukrepe za ohranjanje zdravja.
  • 3.2.4.2 · Ravna varno in odgovorno, pri čemer skrbi za ohranjanje zdravja sebe in drugih.
  • 1.1.2.1 · Se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav.
  • 1.1.4.1 · Pri vseh predmetih redno bere, izbira raznolika bralna gradiva, jih razume, poglobljeno analizira in kritično vrednoti.

Didaktična priporočila

Merjenje temperature zraka pri tleh in na različnih oddaljenostih (višinah) od tal; s poskusom merjenja temperature na različnih višinah ponazorimo dejstvo, da je temperatura pri tleh najvišja in pada z oddaljenostjo od tal (torej, da se ozračje segreva od tal in ne neposredno od Sonca); to dejavnost lahko povežemo z dejavnostjo pravilnega merjenja temperature zraka ali jo izkoristimo kot preverjanje usvojenih pravil merjenja temperature zraka; pozorni smo, da termometre pred neposrednim sončnim obsevanjem ustrezno zaščitimo;

Merjenje temperature tal v odvisnosti od različnih spremenljivk:glede na kot vpada svetlobe na podlago (ugotovijo naj, da je temperatura podlage najvišja, ko je vpadni kot pravokoten na podlago, merijo temperaturo podlage na prisojni in osojni legi, npr. na krtini);

Glede na barvo in strukturo tal (travnata površina, asfalt, zorana njiva/gredica s temnimi tlemi (prstjo));

V odvisnosti od globine (npr. na 2 cm/5 cm/10 cm globine). Temperatura tal praviloma z globino pada. Pridobljene meritve naj udeleženci kritično ovrednotijo tudi glede na vreme zadnjih nekaj dni. Meritve z vbodnim termometrom ne bodo nujno pokazale nižanja temperature (npr. če toplemu dnevu sledi zelo mrzel dan, bo zgornja plast tal imela nižjo temperaturo od spodnjih plasti); meritve primerjajo s temperaturo tal v večjih globinah, kjer je temperatura stalna (npr. v kraških jamah).

Eksperimenti, s katerimi udeleženci ugotavljajo, kako različne snovi različno vpijajo svetlobo in se (tudi) zato različno hitro segrevajo:na tla ali na nagnjeno površino, ki je usmerjena proti Soncu, položimo kartone ali papirje različnih barv; z IR-termometrom merimo temperaturo barvnih papirjev v odvisnosti od časa (in naklona): možni raziskovalni vprašanji: Kako barva papirja vpliva na hitrost segrevanja? Kako naklon vpliva na temperaturo površine?;

Enake plastenke pobarvamo z različnimi barvami, jih napolnimo z vodo in ob sončnem vremenu spremljamo spreminjanje temperature vode v plastenkah; ne pozabimo na kontrolno – nepobarvano plastenko.

Kreme z različnimi UV-faktorji namažemo na folije in pod folijo, z merilnikom UV-sevanja izmerimo, koliko UV-sevanja prepušča posamezna zaščitna krema;

Z UV merilnikom izmerimo, kako različna zaščitna sredstva (npr. sončna očala, oblačila in pokrivala) zaščitijo pred UV-sevanjem;

Vizualno predstavimo posledice prekomernega sončenja (opekline) in različne poškodbe kože, ki nastanejo po daljši izpostavljenosti soncu (staranje kože, različne barvne spremembe kože, melanomi); z udeleženci se pogovorimo o ustrezni zaščiti pred soncem.

Eksperimentalno delo: merjenje temperature zraka v oddaljenosti od tal, merjenje osvetljenosti različnih življenjskih predelov, merjenje temperature zraka, vode, tal, merjenje temperature površin, ki so izpostavljene sončni svetlobi, določanje zaščitne vloge sončnih krem pred UV-sevanjem idr.

Poročilo o izvedbi eksperimenta.

Snovi in njihove lastnosti

Učni cilji

  • Odkriva, kaj je snov, ter z eksperimenti ugotavlja, da imajo snovi različne lastnosti (ekstenzivne in intenzivne), kar vpliva na njihovo uporabo;
  • Razume, zakaj je pri delu z nevarnimi snovmi nujno treba poznati in upoštevati piktograme in druge informacije na embalaži te snovi, ter se zaveda pomena varnega in odgovornega ravnanja z nevarnimi snovmi v skrbi za ohranjanje svojega zdravja in zdravja drugih;
  • Ugotavlja, da so snovi zgrajene iz delcev;
  • Z opazovanjem in primerjanjem submikro prikazov snovi ugotavlja razlike med prostorsko porazdelitvijo in gibanjem delcev snovi v posameznem agregatnem stanju glede na pogoje, pri katerih se snov nahaja (npr. temperatura) in pri tem uporablja strokovni jezik;
  • Ob primerih različnih snovi ugotavlja, da jih delimo na čiste snovi in zmesi, ter pri tem uporablja strokovni jezik.

Standardi znanja

  • Načrtuje in/ali izvede eksperiment, s katerim raziskuje določeno lastnost snovi (npr. topnost v vodi, toplotna in električna prevodnost, gostota, viskoznost);
  • Iz lastnosti snovi sklepa na njeno uporabo;
  • Loči, katere lastnosti snovi so odvisne oz. niso odvisne od količine snovi;
  • Z embalaže snovi razbere pomen piktograma za nevarne lastnosti snovi in ravna v skladu z njimi; 3.2.4.2
  • Tališče, vrelišče, topnost v vodi, gostota, viskoznost, električna in toplotna prevodnost, energija snovi, snov, delec/gradnik snovi, čista snov, zmes, agregatno stanje, plini, trdnine, tekočine idr.
  • In natančnost pri izvajanju in uporabi pripomočkov za eksperimentalno delo;,
  • Prikaza razporeditve in gibanja delcev z igro vlog/modeli;
  • Oblikovanja zaključkov in sklepov iz rezultatov poskusov/raziskav;
  • Ustreznost oblikovanja zaključkov in sklepov iz rezultatov eksperimentov/raziskav idr.
  • Reševanja didaktičnih iger;
  • Ponazoritve gibanja delcev (npr. jakost tresenja, gibanje po prostoru, opredelitev prostora) idr.
  • Poročanja o poteku poskusa, poteku in rezultatih raziskave;
  • Poročanja o izvedbi eksperimenta/raziskave idr.

Minimalni standardi

  • Definira pojem snov in navede nekaj primerov snovi;
  • Pozna in upošteva pravila/navodila varnega dela v laboratoriju/učilnici; 3.2.4.1
  • S primeri utemelji pomen zaščite pri delu z nevarnimi snovmi. 3.2.4.1

Pojmi

  • Električna prevodnost
  • Energija snovi
  • Gostota
  • PH
  • Tališče
  • Toplotna prevodnost
  • Topnost v vodi
  • Trdota
  • Viskoznost
  • Vrelišče
  • Piktogrami
  • Agregatno stanje
  • Prehodi med agregatnimi stanji
  • Delec snovi
  • Čista snov
  • Zmes
  • Nevarna snov
  • Gibanje delcev
  • H- in P- stavki

Skupne kompetence

  • 5.1.2.1 · Pri reševanju izzivov na ustvarjalen način uporablja znanje in izkušnje za ustvarjanje boljših rešitev.
  • 5.2.4.1 · Spodbuja in motivira druge pri reševanju skupnih nalog.
  • 5.2.4.2 · Poišče ustrezno pomoč posameznika (npr. vrstnika, učitelja, strokovnjaka …) ali strokovne skupnosti.
  • 3.2.4.1 · Spozna različne zaščitne ukrepe za ohranjanje zdravja.
  • 1.1.2.2 · Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika.
  • 3.2.4.2 · Ravna varno in odgovorno, pri čemer skrbi za ohranjanje zdravja sebe in drugih.
  • 1.1.2.1 · Se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav.

Didaktična priporočila

Samostojno eksperimentalno delo udeležencev (določanje lastnosti snovi, vključimo lahko tudi kamnine, uporabimo lahko izobraževalni listič Kamnine-in-minerali.pdf); udeleženci načrtujejo in izvajajo poštene poskuse, v katerih opredelijo odvisne in neodvisne spremenljivke ter konstante;

Razvrščanje praznih embalaž nevarnih snovi glede na vrsto nevarnosti in podajanje varnostnih ukrepov pri rokovanju s temi nevarnimi snovmi, da ne pride do nesreče; 3.2.4.2

Ogled etiket za označevanje nevarnih snovi (prepoznavanje piktogramov, spoznavanje pomena stavkov H in P) ter vsebine varnostnih listov (uporabimo lahko izobraževalni listič Piktogrami-nevarnih-snovi.pdf),

Didaktične igre: pomen piktogramov idr.;

Opazovanje izvedbe demonstracijskega poskusa ali ogled posnetka ter analiziranje izvedbe z vidika upoštevanja pravil varnega dela v laboratoriju;

Ogled Napovih filmov o varnosti pri delu (Napo za učitelje).

Snovi, pri katerih je že s prostim očesom vidno, da so zmesi (npr. mešanica začimb, različne vidne mešanice, ki jih lahko pred njimi zmešamo);

Snovi, za katere z različnimi čutili lahko ugotavljamo, da so zmesi (slana voda, kis, sok);

Snovi, pri katerih dejstvo, da so zmesi, ni na zunaj vidno (voda iz pipe, morska voda) ter je treba izvesti poskuse ločevanja snovi iz zmesi, da dokažemo, da so to zmesi.

ACS Chemistry for Life (Middle School Chemistry - American Chemical Society),

IUčbenik Naravoslovje 6 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/v6pvft7).

Analiza izvedbe eksperimentov (na podlagi demonstracije ali ogleda posnetka) z vidika upoštevanja pravil varnega dela v laboratoriju.

Igra vlog – prikaz gibanja in razporeditve delcev izbrane snovi pri izbranih pogojih: udeleženec izžreba opis snovi (npr. voda pri 70 °C, taljenje čokolade) in sestavi skupino, s katero bo ustrezno ponazoril gibanje in razporeditev delcev. Da jim natančna navodila, kako se morajo gibati (obnašati). Ostali udeleženci vrednotijo njihov prikaz z vnaprej dogovorjenimi kriteriji.

Razvrščanje snovi med čiste snovi in zmesi: udeleženci dobijo različne primere zmesi, ki jih ustrezno razvrstijo.

Rast in razvoj človeške populacije zahteva vedno več energije in snovi iz okolja, kar vpliva na degradacijo okolja

Učni cilji

  • Ugotavlja, da na Zemlji ločimo sfere atmosfera, litosfera, hidrosfera in biosfera, ki so viri snovi;
  • Spoznava, da so viri snovi obnovljivi in neobnovljivi, ozavešča o pomenu skrbnega ravnanja z njimi ter se zaveda lastne odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje;
  • Ozavešča, da potrebe človeštva po snoveh in energiji, ki jih pridobiva iz različnih virov (sfer), spreminjajo okolje, kar se odraža tako na lokalni kot globalni ravni, in zahtevajo od posameznika prilagajanje njegovih vrednot, ciljev in stališč zahtevam trajnostnega razvoja;
  • Razišče, kako izbrana dejavnost (npr. industrija, kmetijska dejavnost, promet, gospodinjstva, svetlobno onesnaženje, digitalne tehnologije) prispeva k onesnaževanju okolja, in predlaga možne rešitve za zmanjševanje njenega vpliva;
  • Se seznanja z vzroki za podnebne spremembe in njihovimi posledicami, ki se odražajo v lokalnem in globalnem okolju.

Standardi znanja

  • Na konkretnem primeru izpostavi pomen trajnostne rabe virov; 2.2.2.1 2.3.1.2
  • Na izbranem primeru opiše vpliv dejavnosti na onesnaževanje (lokalnega) okolja in organizme (npr. človeka) ter predlaga možnosti omejevanja njenega vpliva; 2.4.2.1
  • Navede primere posledic podnebnih sprememb za človeka in druge organizme ter našteje nekaj ukrepov za prilagajanje človeka – družbe na spremembe v okolju. 2.3.2.1
  • Litosfera, atmosfera, hidrosfera, biosfera, naravni vir, obnovljivi vir, neobnovljivi vir, onesnažilo, odpadek, podnebne spremembe, degradacija okolja
  • Prikaza kroženja snovi med sferami,
  • Zbiranja in analiziranja podatkov o lastnem ogljičnem odtisu,
  • Izbire aktualnega problema za reševanje,
  • Vrednotenja izbranih rešitev problema,
  • Oblikovanja zaključkov in sklepov iz rezultatov poskusov/raziskav idr.
  • Opisa postopka reševanja izbranega problema, predlaganih rešitev;
  • Poročanja idr.

Minimalni standardi

  • Razlikuje med sferami in našteje nekaj snovi, ki jih pridobivamo iz posamezne sfere;
  • Vire snovi razvrsti med obnovljive in neobnovljive ter utemelji svojo odločitev;
  • Navede nekaj snovi, od katerih smo odvisni, ter vsakodnevnih dejavnosti, za katere potrebujemo energijo;
  • Opiše primer degradacije okolja zaradi pretirane rabe ter navede možne rešitve problema;
  • Opiše ključne vzroke, ki povzročajo globalne podnebne spremembe;

Pojmi

  • Neobnovljivi viri
  • Obnovljivi viri
  • Odpadek
  • Ogljični odtis
  • Onesnažilo
  • Podnebne spremembe
  • Atmosfera
  • Hidrosfera
  • Litosfera
  • Biosfera
  • Kroženje snovi
  • Degradacija okolja
  • Trajnostna raba virov
  • Netrajnostna raba virov

Skupne kompetence

  • 2.1.2.1 · Pri svojem delovanju upošteva etična načela pravičnosti, enakopravnosti ter sočutja.
  • 2.3.2.1 · V prizadevanju za trajnostno prihodnost tvega in se kljub negotovostim prilagaja ter sprejema trajnostne odločitve za svoja dejanja.
  • 2.4.2.1 · Pri prizadevanju in ukrepanju za trajnostnost upošteva demokratična načela in aktivno ter angažirano (konstruktivno) sodeluje z drugimi.
  • 2.3.3.1 · Pri načrtovanju in reševanju kompleksnih problemov/-atik trajnostnosti uporablja in povezuje znanja in metode različnih znanstvenih disciplin ter predlaga ustvarjalne in inovativne ideje in rešitve.
  • 5.1.1.1 · Prepoznava avtentične izzive kot priložnosti za ustvarjanje vrednosti zase in za druge.
  • 5.1.2.2 · Pripravi nabor možnih rešitev problema (zamisli), pri čemer stremi k ustvarjanju vrednosti za druge.
  • 5.1.4.1 · Vrednoti rešitve ob upoštevanju kriterijev po načelu ustvarjanja dobrobiti za druge in izbere ustrezno rešitev.
  • 4.4.4.1 · Zaveda se vplivov digitalnih tehnologij in njihove uporabe na okolje.
  • 5.1.5.1 · Prepozna in ovrednoti vpliv svojih odločitev in ravnanj na skupnost in okolje.
  • 2.4.3.1 · Se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni, kolektivni in politični ravni.
  • 2.2.2.1 · Kritično presoja informacije, poglede in potrebe o trajnostnem razvoju z vidika naravnega okolja, živih bitij in družbe, pri čemer upošteva različne poglede, pogojene z osebnim, socialnim in kulturnim ozadjem.
  • 2.3.1.2 · Presoja dejanja, ki so potrebna za doseganje želene trajnostne prihodnosti.
  • 2.2.3.1 · Pri opredelitvi problema upošteva značilnosti problema - (ne)jasnost, (ne)opredeljenost, (ne)določljivost problema) - in lastnosti reševanja - (ne)definirane, (ne)sistemske rešitve - ter vpletenost deležnikov.
  • 2.4.1.1 · Ob upoštevanju demokratičnih načel kritično vrednoti politike z vidika trajnostnosti in sodeluje pri oblikovanju trajnostnih politik in prakse na lokalni, regionalni, nacionalni in globalni ravni.
  • 1.2.5.1 · Uporabi znanja vsakega posameznega predmetnega področja za kritično in aktivno državljansko držo.
  • 5.1.2.1 · Pri reševanju izzivov na ustvarjalen način uporablja znanje in izkušnje za ustvarjanje boljših rešitev.
  • 5.1.3.1 · Oblikuje vizijo prihodnosti, ki vključuje odgovore na vprašanja, kaj namerava početi v prihodnosti, kakšen želi postati in kakšno skupnost želi sooblikovati.
  • 1.2.4.1 · Ob zavedanju pozitivnega pomena politike kot skupnega reševanja izzivov in skrbi za dobrobit vseh, pa tudi iskanja kompromisov in preseganja konfliktov, pozna raznolike oblike demokratičnega politične procese, ki vplivajo na življenja ljudi.
  • 2.2.1.2 · Presoja kratkoročne in dolgoročne vplive delovanja posameznika in družbenih skupin v družbi, družbe na lokalni, regionalni, nacionalni ter globalni ravni.
  • 1.1.4.1 · Pri vseh predmetih redno bere, izbira raznolika bralna gradiva, jih razume, poglobljeno analizira in kritično vrednoti.

Didaktična priporočila

Ogled animacij in simulacij potovanja oz. kroženja snovi (npr. vode, kisika) med različnimi sferami,

Delo z viri (katere snovi lahko pridobimo iz vode, zraka, kamnin) ali didaktične igre (iskanje trojk: sfera – surovina – izdelek/predmet/snov),

Razvrščanje virov med obnovljive in neobnovljive,

Branje strokovnih/poljudnih prispevkov ali ogled posnetkov o netrajnostni rabi naravnih virov. 1.1.4.1

Branje strokovnih člankov o rasti števila človeške populacije in/ali ogled grafičnega prikaza,

Branje strokovnih člankov o primerih degradacije okolja ali ogled dokumentarnih filmov,

Reševanje avtentičnega okoljskega problema po korakih reševanja problemov (skupinsko delo),

Izračun ogljičnega odtisa posameznika, razreda, šole, družine.

Igra vlog, s katero udeleženci prikažejo povezanost sfer.

Izdelava modela kroženja snovi med sferami.

Didaktične igre: prirejanje snovi in njihovih naravnih virov, razvrščanje snovi med obnovljive in neobnovljive.

Reševanje okoljskega problema in vrednotenje uporabnosti rešitev.

Kritično presojanje in vrednotenje pridobljenih informacij iz različnih virov o vplivu dejavnosti človeka na degradacijo okolja, o vplivu elektrarn na okolje idr.

Izračun dnevne porabe energije, izračun lastnega ogljičnega odtisa.

Znanje pri naravoslovju izhaja iz opazovanja narave in eksperimentov, zato je prav, da to odslikava tudi potek pouka.

Pri načrtovanju in izvedbi dejavnosti je učitelj pozoren na predznanje udeležencev ter na ustrezno rabo strokovnega jezika in sistematično vpeljevanje novih pojmov, katerih razumevanje pri udeležencih sproti preverja. Pri zapisu izmerjenih veličin smo pozorni na zapis merskega števila in ustrezne enote (pri tem naj udeleženec tudi vadi uporabo predpon). Udeležence navajamo na skrbno ravnanje s pripomočki in materiali. Delčno naravo snovi udeležencem razlagamo z enodelčnimi modeli (npr. ena kroglica predstavlja en delec/gradnik snovi), delitev čistih snovi na elemente in spojine spoznavajo pri kemiji v 8. razredu. O delčni naravi snovi naj se udeleženci učijo ob vizualizaciji in z njo. Pri tem posebno pozornost namenimo njenemu ustreznemu vključevanju (od makroskopske ravni, npr. opazovanje snovi, do submikroskopske ravni, npr. prikaz zgradbe te snovi z modeli, fizičnimi ali virtualnimi) ter izpostavimo prednosti in pomanjkljivosti izbranih vizualizacijskih elementov. Simbolne ravni pri naravoslovju ne vpeljujemo.

Večina ciljev in standardov je zasnovana tako, da znanje udeleženci usvojijo s pomočjo eksperimentov, opažanj ipd., zato je pomembno, da učitelj načrtuje delo tako, da imajo udeleženci zadosti priložnosti, da tako v skupini kot individualno usvajajo zahtevnejše vsebine in sočasno razvijajo spretnosti eksperimentiranja. Učitelj naj s pomočjo primerov iz življenja, materialov iz narave in drugih prikazov, ki so udeležencem blizu (sheme, modeli, animacije, simulacije), prispeva k ustreznemu razumevanju učne vsebine.

Tema življenje na Zemlji naj bo uvodna tema pri pouku naravoslovja. Razdeljena je na štiri skupine ciljev. Zasnovana je tako, da se udeleženci ob raziskovanju živih in neživih dejavnikov v svoji bližnji okolici oz. bližnjih ekosistemih urijo tudi v opazovanju, merjenju (npr. temperatura, osvetljenost) in beleženju opažanj. Z vsebinami in dejavnostmi naj razvijajo tudi ostale spoznavne postopke (primerjanje, razvrščanje, urejanje, napovedovanje, eksperimentiranje, sklepanje) in veščine (npr. eksperimentalno-raziskovalne, sodelovalne, delo s podatki, socialne, npr. reševanje konfliktov, iskanje skupnega interesa). Pri delu naj uporabljajo različne merilne naprave oz. pripomočke in se urijo v ustreznem postavljanju raziskovalnih vprašanj in hipotez, načrtovanju in izvajanju eksperimentov, oblikovanju ustreznih zaključkov, predstavitvi ugotovitev ter evalvaciji svojega dela. Znanje in veščine, ki jih udeleženci usvojijo pri tej temi, v nadaljevanju samostojno uporabljajo pri doseganju standardov tretje teme učnega načrta pestrost ekosistemov v Sloveniji.

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Učni načrtiPrimeri priprav