Učni načrt

Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja

naravoslovje

1.–4. letnik

Načrtujte po tem učnem načrtu

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.

Teme

Lastnosti snovi so odvisne od zgradbe snovi in vplivajo na njeno uporabo

Učni cilji

Nadgradi razumevanje, da je svet zgrajen iz snovi,
Eksperimentalno in z drugimi viri raziskuje lastnosti snovi, s katerimi pogosto rokuje v življenju in pridobiva izkušnje za aktivno uporabo usvojenega znanja v bodočem poklicu,
Uri se v ustreznem (varnem in odgovornem) rokovanju s snovmi in poznavanju laboratorijskega reda, pri čemer skrbi za ohranjanje svojega zdravja in zdravja drugih,
Nadgradi pomen označevanja nevarnih snovi.

Izbirni cilji

Nadgradi razumevanje, da je snov zgrajena iz delcev,

Standardi znanja

Z modeli in/ali drugimi slikovnimi prikazi prikaže prostorsko razporeditev in gibanje delcev izbrane snovi v različnih agregatnih stanjih,
Opiše ali z modelom/skico prikaže, kaj se dogaja z delci snovi, če spreminjamo temperaturo snovi,
Ob primerih razloži razliko med snovjo in materialom,
Načrtuje pošten eksperiment, s katerim primerja dve ali več snovi/materialov po izbrani lastnosti,
Na podlagi lastnosti snovi/materiala sklepa na možno uporabo te snovi/materiala za izdelavo določenega izdelka,
S pomočjo virov ali digitalne tehnologije poišče varnostni list za snovi, ki jih uporablja pri svojem bodočem poklicu, razbere ustrezne informacije z varnostnega lista in ravna v skladu z njimi,
Snov, delec snovi - atom/molekula, čista snov, element, spojina, zmes, kemijski simbol, kemijska formula, agregatno stanje, tališče, vrelišče, nevarne lastnosti snovi (jedkost, reaktivnost idr.) idr.
Izbire kriterija/-ev za razvrščanje snovi,
Utemeljitve izbora razvrstitve snovi v ustrezno kategorijo,
Uporabe ustreznega laboratorijskega inventarja,
Povezovanja pridobljenih podatkov/rezultatov s teorijo,
Pripravljenih navodil dijakov za izvedbo eksperimenta,
Predstavitve poteka izvedbe in rezultatov eksperimenta,
Predstavitve zbranih meritev (uporaba preglednice, histograma, grafa),
Predstavitve o izbrani snovi.
Razvrstitve snovi v ustrezne kategorije, glede na različne kriterije,
Poznavanja laboratorijskega inventarja in njihove uporabe,
Izvedbe eksperimenta za določanje lastnosti izbrane snovi,
Ugotovitev, zakonitosti, vzročno-posledičnih povezav na način ustreznosti povezovanja pridobljenih podatkov/rezultatov s teorijo,
Prikaza gibanja in porazdelitve delcev snovi v določenem agregatnem stanju snovi pri določenih pogojih (npr. temperaturi),
Vključenih podatkov in informacij o snovi na predstavitvi.
Že pripravljenih (stopenjskih) navodil za izvedbo eksperimenta,
Pravil laboratorijskega reda in varnega rokovanja s snovmi in laboratorijskim priborom,
Navodil za zapis poročila o eksperimentalni vaji.
Zapisovanja opažanj in rezultatov meritev,
Ponazoritve nevarnosti pri rokovanju z nevarnimi snovmi skozi igro vlog.

Minimalni standardi

Opredeli pojem snov in s primeri opiše nekaj snovi, ki jih uporablja v življenju in bodočem poklicu, ter njihove lastnosti,
Snovi glede na različne kriterije ustrezno razvrsti (čista snov – element, spojina/zmes – heterogena, homogena, naravna/umetna),
Eksperimentalno določi nekaj lastnosti izbrane snovi/materiala iz svojega okolja ali poklicnega področja,
Pri delu s snovjo/izdelkom upošteva informacije na embalaži snovi oz. izdelka (GHS piktogrami, H in P stavki, druga opozorila), 3.2.4.1
Upošteva ostala pravila laboratorijskega reda ter pozna ukrepe prve pomoči v primeru nesreče z nevarnimi snovmi, 3.2.4.2
Poimenuje in uporablja osnovni laboratorijski pribor (epruveta, merilni valj, čaša, erlenmajerica, izparilnica, terilnica s pestilom, gorilnik idr.).

Pojmi

Snov
Material
Čista snov
Zmes
Homogena zmes
Heterogena zmes
Element
Spojina
Delec snovi
Atom elementa
Molekula elementa
Molekula spojine
Kemijski simbol
Kemijska formula
Barva
Vonj
Tališče
Vrelišče
Toplotna prevodnost
Električna prevodnost
Masa snovi
Elastičnost
Upogibljivost
Trdota
Trdnost
Viskoznost
Gostota
Nevarna snov
H in P stavki
Piktogrami
Varnostni list
Periodni sistem elementov

Skupne kompetence

3.2.4.1 · Spozna različne zaščitne ukrepe za ohranjanje zdravja.
3.2.4.2 · Ravna varno in odgovorno, pri čemer skrbi za ohranjanje zdravja sebe in drugih.
1.1.2.1 · Se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav.
1.1.2.2 · Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika.
5.3.5.3 · Prepozna priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah.
1.3.3.1 · Je radoveden in raziskuje materiale in umetniške jezike, se z njimi izraža, razvija domišljijo ter poglablja in širi znanje tudi na neumetniških področjih.

Didaktična priporočila

Eksperimenti, s katerimi pokažemo, da je snov zgrajena iz delcev (npr. razširjanje parfuma po prostoru, raztapljanje kalijevega permanganata v vodi …);

Preverjanje predznanja o čistih snoveh in zmeseh in usvojenih naravoslovnih postopkih s Scientix izobraževalnim lističem Razlikujemo čiste snovi in zmesi (Bačnik, 2017).

Demonstracijski eksperiment: opazovanje sprememb agregatnega stanja snovi (npr. vode idr.) na makroravni z vzporedno vizualizacijsko predstavitvijo gibanja in razporeditve delcev snovi (uporaba animacij) na submikroravni in simbolnim zapisom;

Delo z modeli: dijaki s pomočjo fizičnih modelov prikažejo gibanje in razporeditev delcev različnih snovi pri različnih pogojih (npr. temperaturi); 1.3.3.1 ob dejavnosti ponovimo poimenovanje prehodov med agregatnimi stanji in kemijski zapis agregatnih stanj (s – solid, l – liqud, g – gas); poleg vode lahko uporabimo tudi druge snovi;

Eksperimentalna vaja (delo v paru): segrevanje različnih snovi (npr. čebelji vosek, čokolada, voda, led, izbrana kovina, etanol); vajo učitelj lahko uporabi tudi kot preverjanje predznanja; primer kriterijev za spremljanje dijakov: pravilnost poimenovanja prehodov med agregatnimi stanji, doslednost upoštevanja navodil, sistematičnost in natančnost pri zapisovanju opažanj, pravilnost ugotovitev, ustreznost uporabe laboratorijskega pribora;

Razlaga opazovanih pojavov/procesov z uporabo ustrezne terminologije: pojave, ki jih dijaki poznajo iz vsakdanjega življenja ali poklica (čiščenje zmesi s sublimacijo, sušenje ali strjevanje materialov, taljenje kovin, pojav slane, izginjanje luž), razložijo in pri tem uporabljajo ustrezno strokovno terminologijo.

Odvisna spremenljivka (kaj opazujem, merim): hitrost raztapljanja sladkorja v vodi

Neodvisna spremenljivka (kaj spreminjam): temperatura vode

Konstante (kaj ohranjam nespremenjeno): velikost čaše, masa sladkorja (topljenec), površina delcev sladkorja, prostornina vode (topila)

Delo v paru: analiza varnostnega lista nevarne snovi – predstavitev sošolcem,

Ogled animiranih filmov NAPO posnetkov, ki prikazujejo možne nevarne situacije in nevarnosti na delovnem mestu ter morebitne posledice; izberemo tiste, ki so povezani s poklicem dijakov oz. osveščajo dijake o varnem rokovanju z nevarnimi snovmi tudi sicer v življenju. 3.2.4.1 3.2.4.2

Dijaki lahko znanje izkažejo na različne načine. Za vse načine izkazovanja znanja učitelj z dijaki sooblikuje kriterije uspešnosti v procesu poučevanja. V učnem procesu učitelj dijake spremlja in jih z učinkovito povratno informacijo, vezano na kriterije uspešnosti, podpira pri njihovem nadaljnjem učenju. Ko dijaki usvojijo zastavljene standarde znanja, učitelj lahko preide v fazo ocenjevanja. Zaželeno je, da učitelj omogoči dijakom, da usvojeno znanje izkažejo na različne načine in da ne prevladujeta zgolj pisni in ustni način ocenjevanja znanja.

Možni načini izkazovanja znanja

Razvrščanje snovi glede na različne kriterije (čista snov/zmes, naravna snov/umetna snov, snov/material)

Izvedba eksperimentalne vaje: določanje lastnosti snovi ter spremljanje usvojenih eksperimentalnih veščin, upoštevanja pravila laboratorijskega reda in varnega rokovanja s snovmi in inventarjem

Priprava načrta za eksperiment, s katerim primerjamo snovi glede na izbrano lastnost

Priprava/zapis poročila o izvedbi eksperimentalnega dela

Delo z modeli in različnimi slikovnimi prikazi za ponazoritev razporeditve in hitrosti gibanja delcev snovi v odvisnosti od temperature, razporeditve in gibanja delcev v določenem agregatnem stanju

Izdelava predstavitve o izbrani snovi (vir, lastnosti, uporaba)

Poznavanje in ustrezna raba osnovnega laboratorijskega pribora

Igra vlog: prikaz (ne)ustreznega rokovanja z nevarnimi snovmi

Viri snovi so v atmosferi, litosferi, hidrosferi in biosferi

Učni cilji

V različnih digitalnih in drugih virih išče informacije, od kod in kako pridobivamo snovi, s katerimi pogosto rokuje v življenju ali bodočem poklicu, in ozavešča pomen skrbnega ravnanja z njimi.

Izbirni cilji

Nadgradi znanje, da Zemljo gradijo štiri sfere (atmosfera, litosfera, hidrosfera in biosfera), ki so med seboj tesno povezane in vzdržujejo življenje na Zemlji, ter ob tem razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah in uporablja strokovni jezik,

Standardi znanja

Na primeru izbranega organizma predstavi in prikaže njegovo povezanost/soodvisnost z ostalimi sferami,
Z modelom ali s skico/shemo prikaže in opiše kroženje vode (ali ogljika ali kisika) med sferami in pri tem uporablja ustrezno terminologijo, 1.1.2.2
Na primerih iz življenja in bodočega poklica prepozna primere nesmotrne rabe virov in energije ter predlaga različne ukrepe, s katerimi lahko omejimo njihovo porabo. 2.2.1.1
Atmosfera, biosfera, hidrosfera, litosfera, kroženje vode/kisika idr.
Predstavitve posamezne sfere, prikaza soodvisnosti izbranega organizma s sferami v skladu z vnaprej dogovorjenimi kriteriji,
Izdelanih modelov/shem/skic o kroženju vode,
Opisa pomena posamezne sfere,
Utemeljevanja primerov nesmotrne rabe virov,
Predlogov ukrepov za zmanjševanje nesmotrne rabe virov,
Vključenosti procesov, pojavov v shematski prikaz.
Vključenih podatkov in informacij zbranih na predstavitvi posamezne sfere, plakata o soodvisnosti, predstavitve o izbrani snovi,
Razlage kroženja snovi med sferami.
Kriterijev uspešnosti za izdelavo predstavitve/e-zgodbe/stripa ipd. o izbrani snovi.

Minimalni standardi

Opiše pomen posamezne sfere in njeno sestavo,
Za izbrano snov, s katero pogosto rokuje, navede, kaj je naravni vir te snovi, ter poimenuje postopek, s katerim jo pridobivamo,

Pojmi

Atmosfera
Litosfera
Hidrosfera
Biosfera
Naravni vir
Kroženje snovi
Kamnine in minerali
Dihanje
Izhlapevanje
Transpiracija
Utekočinjenje
Zamrzovanje
Fotosinteza
Gorenje
Izločanje
Razkroj

Skupne kompetence

1.1.1.1 · Razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.), pri posameznih predmetih.
1.1.2.1 · Se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav.
1.1.2.2 · Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika.
2.1.2.1 · Pri svojem delovanju upošteva etična načela pravičnosti, enakopravnosti ter sočutja.
2.2.1.2 · Presoja kratkoročne in dolgoročne vplive delovanja posameznika in družbenih skupin v družbi, družbe na lokalni, regionalni, nacionalni ter globalni ravni.
2.2.1.1 · K izbranemu problemu pristopa celostno, pri čemer upošteva povezanost okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika.
2.3.1.1 · Na podlagi znanja, znanstvenih dognanj in vrednot trajnostnosti razume in vrednoti možne, verjetne in želene trajnostne prihodnosti (scenarije).
2.3.2.1 · V prizadevanju za trajnostno prihodnost tvega in se kljub negotovostim prilagaja ter sprejema trajnostne odločitve za svoja dejanja.
4.2.4.1 · Z digitalnimi orodji soustvarja skupno vsebino in se zavzema za krepitev sodelovanja med člani.
1.3.3.1 · Je radoveden in raziskuje materiale in umetniške jezike, se z njimi izraža, razvija domišljijo ter poglablja in širi znanje tudi na neumetniških področjih.

Didaktična priporočila

Za preverjanje predznanja: dijake lahko razdelimo v štiri skupine. Vsaka skupina na plakat zapiše vse, kar ve o posamezni sferi (npr. sestavo, primere snovi, ki v sferi prevladujejo) Skupine v nadaljevanju zaokrožijo in dopolnjujejo zapise na plakatih drugih skupin. Plakate položijo na tla. Učitelj pripravi več različnih snovi (predmetov). Vsak dijak dobi eno snov oz. predmet, ki jo/ga mora umestiti v določeno sfero (v tisto, v kateri najdemo njen naravni vir oz. surovino, iz katere jo pridobimo oz. izdelamo). Predznanje dijakov je izhodišče za načrtovanje nadaljnjih dejavnosti, v okviru katerih spoznavajo pomen posamezne sfere. Pri razlagi in nadaljnjih dejavnostih spodbujamo dijake, da sproti popravljajo oz. dopolnjujejo svoje zapise na plakatih in jih izboljšujejo.

Za preverjanja predznanja razumevanja in prikaza soodvisnosti med sferami in kroženja snovi: dijaki simulirajo (z igro vlog ali uporabo modelov) potovanje snovi (npr. vode, kisika, ogljika) med sferami in pri tem upoštevajo čim več zakonitosti oz. procesov, ki potekajo v naravi (npr. fotosinteza, dihanje, izločanje, izhlapevanje, transpiracija, utekočinjenje, zmrzovanje, gorenje) in ki vplivajo na »potovanje« snovi po različnih »poteh« skozi posamezno sfero. Po potrebi procese z dijaki ponovimo oz. cilje povežemo z obravnavo fotosinteze in celičnega dihanja v tretji temi.

V sodelovanju z ostalimi predmeti (npr. slovenščino, geografijo, informatiko) na različne načine opišejo oz. prikažejo potovanje delcev/snovi skozi sfere (spis, strip, likovna zgodba). Dejavnost lahko načrtujemo tudi kot projektno delo. 1.3.3.1

S pomočjo različnih virov (s poudarkom na digitalnih virih) ugotavljajo, kako pridobijo različne snovi – kaj je naravni vir te snovi (ali jo najdemo v naravi kot čisto snov ali zmes, ali je vezana v spojini ipd.) in kateri postopki predelave so potrebni, da snov lahko pridobimo. Pri izbiri snovi je zaželeno, da raziskujejo snovi, ki so jim že ali pa jim še bodo določali lastnosti (povezava s skupino ciljev lastnosti snovi so odvisne od zgradbe snovi in vplivajo na njeno uporabo). Na tabli ali v skupnem dokumentu lahko gradijo miselni vzorec ali pojmovno shemo predelave oz. pridobivanja različnih snovi iz različnih virov (sfer), ki jim bo služila tudi kot učno gradivo. Pri tem uporabijo brezplačne spletne aplikacije za izdelavo pojmovnih shem in miselnih vzorcev, ki si jih delijo med seboj. 4.2.4.1 Pri izbiri snovi se osredotočimo na nekaj snovi, s katerimi dijaki pogosto rokujejo in jih dobro poznajo. Procesov predelave (kako potekajo) ne zahtevamo.

Izdelava predstavitve (strip, e-zgodba) o snovi (naravni vir, pridobivanje, uporaba, primeri nesmotrne rabe ipd.). 1.3.3.1

Dijaki lahko znanje izkažejo na različne načine. Za vse načine izkazovanja znanja učitelj z dijaki sooblikuje kriterije uspešnosti v procesu poučevanja. V učnem procesu učitelj dijake spremlja in jih z učinkovito povratno informacijo, vezano na kriterije uspešnosti, podpira pri njihovem nadaljnjem učenju. Ko dijaki usvojijo zastavljene standarde znanja, učitelj lahko preide v fazo ocenjevanja. Zaželeno je, da omogoči dijakom, da usvojeno znanje izkažejo na različne načine in da ne prevladujeta zgolj pisni in ustni način ocenjevanja znanja. V tem sklopu prevladujejo eksperimentalne spretnosti in veščine, ki jih učitelj pri pouku sistematično razvija, spremlja (z dijaki sooblikuje kriterije uspešnosti) in ocenjuje.

Možni načini izkazovanja znanja

Izdelava predstavitve/plakata/pojmovne sheme posamezne sfere (pomen, sestavo)

Priprava plakata/referata/shematskega prikaza soodvisnosti organizma od sfer na Zemlji

Izdelava modela/nazorne sheme/skice kroženja snovi (vode/ogljikovega dioksida/kisika) med sferami z vključenimi ključnimi procesi

Igra vlog: ponazoritev kroženja snovi (oz. njenih delcev) med sferami

Izdelava predstavitve (strip, e-zgodba) o snovi (naravni vir, pridobivanje, uporaba, primeri nesmotrne rabe)

Dijaki naj čim več dejavnosti izvajajo samostojno, v parih ali manjših skupinah. Pri samostojnem delu dijakov je prisoten laborant. Dejavnosti (glede na sposobnosti in predznanje dijakov) po potrebi diferenciramo; te naj bodo skrbno načrtovane in dovolj preproste, da lahko dijaki na podlagi opažanj in preprostih merjenj pridejo do želenih ugotovitev oz. samostojno izpeljejo ugotovitve.

Pri usvajanju ciljev, vezanih na nevarne lastnosti snovi, skrbimo za ustrezno zaščito dijakov in varno rokovanje s snovmi in inventarjem (kemijska varnost). 3.2.4.1 3.2.4.2 Dijaki večino ciljev usvajajo preko aktivnih oblik učenja s poudarkom na eksperimentalno-raziskovalnem delu in imajo čim več priložnosti za razvijanje gradnikov naravoslovne pismenosti. Učitelj obravnavane vsebine povezuje z avtentičnimi primeri iz življenja in poklica.

Snovem, s katerimi dijaki pogosto rokujejo v življenju in svojem bodočem poklicu, eksperimentalno določajo fizikalne in kemijske lastnosti, ki so pomembne za njihovo bodočo poklicno pot. Spoznavajo in nadgradijo rokovanje z različnim laboratorijskim inventarjem ter se urijo v poznavanju in upoštevanju laboratorijskega reda ter varnosti pri delu. Učitelj je pozoren, da v obravnavo ciljev in doseganje standardov sistematično vključuje veščine merjenja oz. spoznavanja in rokovanja z različnimi merilnimi napravami ter pravila sistematičnega zapisovanja opažanj in meritev.

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.